Mladostniki in mladi

///Mladostniki in mladi
Mladostniki in mladi 2017-10-25T11:00:46+00:00

Pripravili smo nekaj nasvetov za varnejšo udeležbo mladih v prometu:

Ogroženost mladih
Vzroki prometnih nesreč mladih
Glavni dejavniki tveganja mladih
Ukrepi za večjo varnost mladih
Priporočila za varno vedenje mladih
Mladi in uporaba mobilnih telefonov v prometu


Ogroženost mladih v prometu

Mladi v prometu spadajo med ogrožene skupine, saj je v splošnem tudi na globalni ravni prometna nesreča glavni vzrok umrljivosti mladih (po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije).

Mladi od 18-24 let starosti so v povprečju pogosteje udeleženi v prometnih nesrečah (več kot 3-krat bolj pogosto od povprečnega voznika).

V letošnjem letu so po naših neuradnih podatkih umrli 4 mladi vozniki v starosti 18 do 24 let, kar je skoraj 12% vseh smrtnih žrtev. Glede na statistične podatke za zadnjih pet let lahko ugotovimo, da so mladi najpogosteje udeleženi v prometnih nesrečah kot vozniki osebnih avtomobilov (kar 43% umrlih mladih ter 33% hudo poškodovanih) ter potniki v njih (28% umrlih in hudo poškodovani), v nekoliko manjši meri pa tudi vozniki motornih koles ter kot pešci in kolesarji.

Slika-ogroženost mladih avg2015Primerjalno glede na starostne skupine so mladi kot povzročitelji prometnih nesreč nadpovprečno zastopani, prav tako če primerjamo število povzročiteljev glede na število imetnikov vozniških dovoljenj po starostnih skupinah mladi med 18 – 24 letom izstopajo (verjetnost, da povzroči prometno nesrečo s smrtnim izidom je pri mladih v starosti 18-24 let več kot enkrat večja kot pri povprečnem vozniku.)


Vzroki prometnih nesreč z udeležbo mladih

Glavni vzroki prometnih nesreč so povezani z neprilagojeno hitrostjo (kar 26 % nesreč z udeležbo mladih v starosti 18-24 let) ter nepravilnim prehitevanjem (19% nesreč) in nepravilno stranjo in smerjo vožnje (17% nesreč). Glede na podatke javne raziskave o stališčih voznikov iz leta 2014 lahko zaključimo, da se mlajši vozniki (med 18 in 24 let) v pomembno večji meri strinjajo s trditvijo, da je prehitra vožnja za 20 km/h v naselju bolj prijetna in da se hitreje pride na cilj, ter da bodo njihovi prijatelji bolj verjetno prekoračili dovoljeno hitrost. Prav tako pa je pogosto pri prometnih nesrečah z mladimi prisoten alkohol, v lanskem letu je v povezavi z alkoholom umrlo 5 mladih udeležencev, 138 pa se jih je huje poškodovalo. Uporaba varnostnega pasu je pri mladih predvsem problematična na zadnjih sedežih v vozilih, saj je delež pripetih prenizek, ob tem pa se z večjim številom potnikov ogroženost posameznika med vožnjo še poveča. Podobno je tudi zaščitno vedenje pri motoristih in kolesarjih z uporabo zaščitne čelade nujno, in uporaba odsevnikov pri mladih pešcih. Eden izmed ključnih dejavnikov tveganja bolj prisoten pri mladih pa je tudi uporaba mobilnih telefon v prometu, tako med vožnjo kot tudi peš. Tuje študije kažejo, da skoraj tri četrtine mladih uporablja mobilni telefon med vožnjo, ne samo za klice, ampak tudi za sms, spremljanje novic itd.


Dejavniki tveganja pri mladih

Ključna pri večji ogroženosti mladih ni sama starost, ampak nekateri dejavniki, ki so pri mladih posebej izraženi:

  • pomanjkanje vozniških izkušenj, kar je pomembno predvsem v kritičnih situacijah,
  • splošen življenjski stil mladih in drugi motivi, saj bolj pogosto vozijo za zabavo, z namenom preživljanja prostega časa, v bolj rizičnih razmerah (ponoči, utrujeni, pod vplivom alkohola, pod vplivom vrstnikov)
  • uporaba različnih avdio in mobilnih naprav tudi v prometu
  • osebnostne in razvojne značilnosti mladih (upiranje avtoritetam, preizkušanja lastnih meja in sposobnosti, nezavedanja možnih posledic itd.).

Vsi ti dejavniki vplivajo na to, da so mladi pogosteje udeleženi v nesrečah.

Seveda pa niso vsi mladi enaki, podobno kot pri drugih starostnih skupinah, se del populacije vede bolj rizično in napačno bi bilo, da bi celotno skupino označili kot negativno. Nekateri mladi želijo preko tveganja v prometu dokazovati svojo vrednost pred prijatelji, samopotrditev ter tudi iskanje užitka in »adrenalina«. V zadnjih letih sicer opažamo v splošnem premik v stališčih in odnosu mladih do varnosti v primerjavi s starejšimi vozniki npr. kar se tiče uporabe zaščitnih sredstev ter tudi vožnje pod vplivom alkohola.

Na prometno varnost mladih vplivamo tako preko preventivnih aktivnosti kot tudi zakonodajnih rešitev, kazenskih sankcij ter urejanja prometne infrastrukture in sistemov v vozilih. Značilnost prometnih nesreč, v katerih so udeleženi mladi je tudi, da je hkrati udeleženih več mladih, saj se bolj pogosto vozijo skupaj z vrstniki, ki že s svojo prisotnostjo dodatno ustvarjajo socialni pritisk na posameznika, da bolj tvegano ravna zaradi dokazovanja pred vrstniki, kar je v prometu lahko usodno.


Ukrepi za večjo varnost mladih v prometu

142-4220_IMGV zadnjih letih se je uveljavilo kar nekaj ukrepov za večjo varnost mladih:

  • druga faza usposabljanja voznikov začetnikov,
  • nižjega števila kazenskih točk (max. 7 točk),
  • popolne treznosti za voznike začetnike,
  • vožnja s spremljevalcem,
  • udeležba v rehabilitacijskih programih zaradi vožnje pod vplivom itd.
  • prenova usposabljanja v šolah vožnje z novejšim in sodobnim sistemom spletnega teoretičnega testiranja za vozniški izpit
  • različne preventivne aktivnosti neposredno namenjenih mladim (npr. 0,0 šofer)

Seveda pa si želimo, da bi se na srednješolski ravni ter tudi za študentsko populacijo izvajalo še več aktivnosti in prometno-vzgojnih programov, ki bi bili sistemsko vključeni v izobraževanje, skladno tudi s cilji Nacionalnega programa varnosti cestnega prometa 2013-2022. Prometno-vzgojni programi za mlade morajo biti usmerjeni v njihovo aktivnost, skupinsko sodelovanje, zavedanje tveganj, samokritičnost ter tudi iskanje primernih načinov spoprijemanja s tveganimi situacijami (npr. kot je vožnja domov s pijanim prijateljem). V okviru naših aktivnosti izvajamo za mlade prometne delavnice, namenjene mladostnikom od zadnje triade osnoven šole in v srednjih šolah, ki preko aktivnih skupinskih metod in diskusije mlade vključujejo v večje zavedanje tveganja ter iskanja osebno sprejemljivih način ustreznega ravnanja.

Za konec pa bi opozorili tudi na vlogo staršev, ki seveda počasi prepuščajo mladostnike v samostojnost, vendar je v tej starosti spremljanje in odgovornost staršev še vedno prisotna in nujna. Tako naj se s svojimi mladostniki aktivno vključujejo v promet, ter jim bolj z nasveti ter manj z moraliziranjem predstavijo tveganja, skrb in tudi možne načine reševanja situacij.


Priporočila mladim za večjo varnost

  1. Kot voznik se zavedaj odgovornosti in svojih sposobnosti.
  2. Ne vozi prehitro ali z neprilagojeno hitrostjo.
  3. varnostni-pas-pripniteVedno bodi  kot voznik in vsi potniki v vozilu pripeti z varnostnim pasom na vseh sedežih.
  4. Ne vozi pod vplivom alkohola ali drog (tudi marihuana pomembno negativno vpliva na ravnanje voznika, podobno kot alkohol).
  5. Med vožnjo ne uporabljaj mobilnega telefona, ne pošiljaj ali beri sms-ov ali brskaj po spletu.
  6. Kot voznik se samozavestno upri spodbujanju prijateljev k tveganju in nevarnejši vožnji.
  7. Kot potnik se ne pelji z voznikom pod vplivom, ampak raje za oba pokliči taksi.
  8. Na skuterju ali mopedu nujno uporabljaj zaščitno čelado, saj lahko zelo hitro padeš.
  9. Kot pešec imej vedno pri sebi odsevnik ali v mraku posveti z lučko na mobilnem telefonu.
  10. Vnaprej načrtuj svojo zabavo in tudi kako boš prišel tja in nazaj, da boš varen.

 


Mladi in uporaba mobilnih telefonov v prometu

Med mladimi je uporaba mobilnih telefonov in drugih avdio-video naprav zelo razširjena in privlačna. Pogosto jih uporabljajo tudi v samem prometu, med hojo, kolesarjenjem ali vožnjo vozila.

Nekatere raziskave jasno kažejo, da 40 – 60 % mladih pogosto ali redno uporablja mobilne telefone med vožnjo, ne samo za sprejemanje klicev ter pogovor, ampak za aktivno klicanje, pisanje sms sporočil ter tudi brskanje po spletu in družabnih omrežjih. Niso ogroženi samo med vožnjo vozil, ampak tudi med hojo kot pešci v prometu, ko ne spremljajo dogajanja okrog sebe, kar je ključno pri prečkanju cest.

Pa tudi kolesarji, kjer posledično ne slišijo vozil okrog sebe, niso pozorni na prometno signalizacijo ter imajo zmanjšano stabilnost na kolesu (zelo problematično pri zavijanju, ustavljanju, vožnji čez neravnine).

Različni distraktorji, med njimi pogosto mobilni telefoni, vplivajo na naše sposobnosti na tri načine:

  • zaznavanje – predvsem vid in sluh (ne zaznamo določenih dražljajev, ne opazimo)
  • miselne – pozornost, odločanje, reakcijski čas (zmanjša se pozornost, odločanje je lahko napačno, reakcijski čas se podaljšuje)
  • izvedba – vplivajo na samo izvedbo in vedenje (npr. manevriranje z volanom, spotikanje, vzdrževanje ravnotežja na kolesu)

Ob tem želimo opozoriti, da uporaba mobilnega telefona ali drugih avdio naprav zmanjšuje pozornost udeležencev v prometu na ključne informacije za varno sodelovanje. Zmanjša namreč naše sposobnosti zaznavanja (predvsem sluh in tudi vid), usmerjanja pozornosti na dražljaje kot so prometna signalizacija, ravnanje drugih udeležencev itd. Prav tako s poslušanjem glasbe ne morejo dobro slišati signalov in dražljajev ter ustrezno ukrepati.

Mobilni telefoni pa so dobrodošli predvsem z vidika hitrejšega in ažurnejšega informiranja. Tako lahko preden se odpravimo na vožnjo preverimo stanje na cesti, omogočajo nam klic na pomoč v nujnih primerih, v primeru prometne nesreče lažje sporočimo ter pokličemo ustrezne službe itd. Prav tako si lahko kot pešci nastavite lučko na telefonu in postanete tako bolj vidni.

Mladim svetujemo, da mobilne telefone ne uporabljajo med samo aktivno udeležbo v prometu. Če želijo opraviti razgovor ali napisati sms sporočilo naj se ustavijo na primernem mestu, ter to varno izvedejo. 

 

Preberite tudi