Vozniki

Pripravili smo nekaj nasvetov za varnejšo udeležbo voznikov v prometu:

Vozniki – ogroženi ali ogrožujoči
Priprava na vožnjo
Uporaba varnostnega pasu
Ko voziš, ne pij!
Kazni za vožnjo pod vplivom alkohola
Priporočila glede vožnje pod vplivom alkohola
Ključni stereotipi glede vožnje pod vplivom alkohola
Uporaba mobilnih telefonov med vožnjo    
Nosečnice za volanom
Ravnanje voznikov v krožnih križiščih
Prometna varnost v poletnih mesecih – napotki za večjo varnost
Preden gremo na dopust preverimo vozilo
Megla kot dejavnik tveganja v jesenskem času
Kako ravnati v primeru verižnega trčenja
Kako ustvariti reševalni pas
Varnostna razdalja – zakaj je nujno potrebna?

Vozniki – ogroženi ali ogrožujoči?

V prometni nesrečah je največ žrtve v vlogi voznikov in potnikov, skupno več kot 50 %. Med vozniki in potniki osebnih avtomobilov so najbolj ogroženi in največkrat tudi povzročijo prometno nesrečo vozniki med 18. in 29. letom ter nad 45 let starosti. Pogosto so žrtve prometnih nesreč z vozili tudi ranljivejši udeleženci v prometu, predvsem pešci in kolesarji.

Najpogostejši vzroki za nastanek prometnih nesreč so:

• hitrost
• neupoštevanje prednosti
• nepravilna stran in smer vožnje
• neustrezna varnostna razdalja
• vožnja pod vplivom alkohola, mamil ali drugih psihoaktivnih snovi

Upoštevanje cestno-prometnih pravil, prometne signalizacije, razmer na cesti, predvsem pa strpnost in sodelovanje med udeleženci v prometu lahko preprečijo marsikatero nesrečo.

Priprava na vožnjo

Avto uporabljamo za množico različnih namenov. Pomembno pa je, da vsakič, ko vozimo ravnamo varno. Zato je pomembno, da se na vsako vožnjo pripravimo. Tudi prilagoditev sedeža in volana sodi med priprave na vožnjo.

Preden zaženemo motor, si poglejmo kako sedimo v avtomobilu, in kaj moramo storiti, preden odpeljemo. Najprej si bomo nastavili sedež, tudi lego volana. Pravilna drža volana je v položaju petnajst do treh. Naslonjalo za glavo naj bo nastavljeno tako, da je zgornji rob vzglavnika poravnan z vrhom glave.

Ogledala so naša okna v svet za nami. Notranje in zunanja ogledala nastavimo tako, da bomo imeli najboljši pregled. Ko smo z zgornjimi pripravami končali preverimo, če so vsa vrata zaprta, si pripnemo varnostni pas ter preverimo, ali so se pravilno pripeli tudi morebitni potniki.

Uporaba varnostnega pasu

Najprej ustrezno nastavimo vzglavnik, tako, da je njegov vrh v višini vrha glave. Pripnemo se pazljivo, prepričamo se, da je zaponka pasu dobro zapeta in da pas ni zvit. Pas s potegom proti zgornji pritrditveni točki pravilno naravnamo.
Uporaba varnostnega pasu je nujni sestavni del varne vožnje. Dokazano rešuje življenja. Z močjo rok in nog bi se lahko zadržali v sedežu le pri trku s hitrostjo do 7 km/h.
Ne smemo pa nikoli pozabiti, da tudi najkakovostnejši sistem varnostnih pasov kombiniran s kupom pasivne varnostne opreme v avtomobilu ne zaleže, če vozilo trči s preveliko hitrostjo.
Globa za neuporabo varnostnega pasu znaša 120 eur.

Ko piješ ne vozi! Ko voziš ne pij.

Alkohol uživamo zaradi njegovih učinkov in zaradi socialnih pomenov, ki mu jih pripisujemo. Alkohol je snov, ki pomembno vpliva na naše sposobnosti, saj učinkuje na naše telo oziroma na naša čutila tako, da doživljamo našo okolico na spremenjen (nerealen) način.
Do težav pri vožnji pod vplivom alkohola pride, ko pride do toksičnih učinkov alkohola na posameznika. V raziskavah, ki so jih naredili v tujini, so ugotovili, da že s prvim kozarcem alkoholne pijače začnejo slabeti vozniške sposobnosti. Dogovorjena meja za običajne voznike je 0,24 g alkohola na l izdihanega zraka ali 0,5 grama alkohola na kg telesne teže, za začetnike, poklicne voznike in druge posebne skupine voznike pa je zahtevana popolna treznost.
Učinki alkohola, pomembni za varno sodelovanje v prometu in vožnjo so:

Učinki alkohola, pomembni za varno sodelovanje v prometu in vožnjo so:

• vid,
• motoriko
• dojemanje
• čustvena stanja

Koncentracije alkohola v krvi merimo preko:

• analize količine alkohola v izdihanem zraku, ki jo merimo z etilmetrom (alkotester je indikator),
• analize krvi.

Alkohol pomembno vpliva na posameznikovo sposobnost sodelovanja v prometu!

Pomembne mejne vrednosti alkoholiziranosti voznikov v različnih enotah
0,24 mg alkohola/l izdihanega zraka = 0,5 g alkohola/kg krvi = 0,5 promilov
0,38 mg alkohola/l izdihanega zraka = 0,8 g alkohola/kg krvi = 0,8 promilov
0,52 mg alkohola/l izdihanega zraka = 1,1 g alkohola/kg krvi = 1,1 promilov
0,71 mg alkohola/l izdihanega zraka = 1,5 g alkohola/kg krvi = 1,5 promilov

Kazni za vožnjo pod vplivom alkohola

Področje vožnje pod vplivom ureja Zakon o pravilih cestnega prometa (Ur. l. 109/2010 ter novejše spremembe).

Zakonsko je za običajne voznike kategorije B dovoljena stopnja alkohola 0,24 g/mg oz. 0,5 promila alkohola. Za voznike začetnike, poklicne voznike, učitelje vožnje in nekatere druge pa velja popolna treznost (0,0 alkohola).

Predpisane kazni za voznike, ki imajo lahko do vključno 0,5 g alkohola /kg krvi ali 0,5 promilov oz. 0,24 mg alkohola/l izdihanega zraka, ob pogoju, da ne kažejo motenj v vedenju, katerih posledica je lahko nezanesljivo ravnanje v cestnem prometu (Zakon o pravilih cestnega prometa, UPB Ur. l. 82/2013) se pričnejo pri globi 300,00 eur in 4 KT. Najvišja kazen pa je 1.200 eur in 18 KZ, kar pomeni prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja.

Od leta 2011 se izvajajo tudi rehabilitacijski programi za voznike, ki so vozili pod vplivom alkohola ali drog, in sicer kot stranska kazen ob globi. Na podlagi kontrolnega zdravstvenega pregleda je posameznik kršitelj napoten v ustrezen rehabilitacijski program: edukacijske delavnice, psihosocialne delavnice ali zdravljenje odvisnosti. Podatki analiz kažejo na relativno dobro sprejete programe, ki poskušajo vplivati na izvor problematike vožnje pod vplivom v prometu.

Priporočila glede alkohola v prometu

PREBERITE IN UPOŠTEVAJTE:  KO VOZIŠ, NE PIJ ALKOHOLA

• Nikoli ne vozite pod vplivom alkohola niti drugih psiho-aktivnih snovi
• Alkohol v prometu je eden glavnih dejavnikov tveganja udeležbe v prometni nesreči
• Zavedajte se, da se že s prvim kozarcem alkohola slabšajo naše psiho-fizične sposobnosti za varno udeležbo v prometu
• Ne peljite se z voznikom, ki je užival alkohol, ter ga raje opozorite na tveganje
• Tudi pri pešcih in kolesarjih je alkohol dejavnik tveganja.
• Upoštevajte naslednja priporočila za zmanjšanje porabe alkohola:

1. nikoli nisem v prometu pod vplivom alkohola
2. če nameravam piti alkohol, poskrbim za varen prihod domov (avtobus, taksi…)
3. alkohola ne ponujam mladoletnim osebam
4. alkohola ne ponujam v šoli ali na delovnem mestu

Ključni stereotipi glede vožnje pod vplivom alkohola, ki NE DRŽIJO:

Glede ključnih stereotipov glede alkohola si oglejte video.

Uporaba mobilnih telefonov med vožnjo

Z uporabo mobilnega telefona v prometu se zmanjšuje zbranost in pozornost voznika na ključne informacije iz okolja, zato povečujemo tveganje za nastanek prometne nesreče. Zato: NE UPORABLJAJTE TELEFONA MED VOŽNJO.

Številne tuje študije in raziskave zadnjih let ugotavljajo, da je uporaba mobilnega telefona v prometu, posebej med vožnjo, zelo problematična, saj povečuje tveganje za udeležbo v prometni nesreči. Vpliv uporabe telefona med vožnjo pri voznikih sicer zmanjšuje hitrost vožnje, povečuje varnostno razdaljo, pomembno se podaljšujejo reakcijski časi.

Zakonske določbe:

• Skladno z Zakonom o pravilih cestnega prometa je pri nas med vožnjo uporaba mobilnega telefona v roki prepovedana, predpisana globa znaša 250 eur, voznik pa prejme tudi 3 KT. Sem sodi tako telefoniranje, pisanje sms sporočil, brskanje po spletu itd.
• Dovoljena je le uporaba prostoročnega telefoniranja. Ob tem poudarimo, da tudi prostoročna uporaba zmanjšuje pozornost voznika na samo vožnjo zaradi vsebine pogovora.

Zanimivo:

• v Angliji je kazen za uporabo mobilnega telefona pri voznikih še strožja, in sicer znaša globa 100 funtov ter 3 kazenske točke; za voznike začetnike če v prvih dveh letih od pridobitve vozniškega dovoljenja prejmejo 6 kazenskih točk lahko izgubijo vozniško dovoljenje;
• na Irskem je kazen za uporabo mobilnega telefona med vožnjo zelo visoka in znaša 1.000 eur, ob ponovitvi pa lahko celo zaporno kazen;

Preberite in upoštevajte: Ne uporabljajte mobitela med vožnjo

• ugasnite ali utišajte mobilni telefon pred vožnjo,
• čeprav uporabljate prostoročno telefoniranje, se izogibajte daljšim in resnejšim pogovorom, saj vsako telefoniranje vpliva na pozornost voznika,
• če se morate javiti na klic, se javite na kratko s sporočilom, da vozite in boste poklicali kasneje,
• ustavite na varnem in primernem mestu in varno uporabite mobilni telefon,
• ne kličite drugih med njihovo vožnjo, ali pa se na kratko opravičite s pojasnilom, da boste poklicali kasneje,
• kakršnokoli brskanje po spletu, aplikacijah ter pisanje sporočil po spletnih omrežjih je še dodatno tvegano, ker zahteva poleg naših kognitivnih funkcij še roke, ter za daljši čas odvzame našo pozornost,
• uporaba mobilnega telefona je prav tako tvegana pri pešcih in kolesarjih v prometu, saj ne moremo biti dovolj zbrani na okolico.

Nosečnice za volanom

Med nosečnostjo priporočamo, da voznica vnaprej načrtuje svojo pot in če je le možno daljših poti ne opravi sama. Pred vožnjo naj nosečnica poskrbi tudi za dovolj pijače, ki mora biti v dosegu rok, sploh v prihajajočih toplejših mesecih.

Pomembno je tudi, da si nosečnica pred vožnjo nastavi sedež. Glede same vožnje ni nobenih posebnosti, upoštevati pa mora prometne predpise ter ravnati varno.

Med vožnjo mora biti nosečnica ne glede na sedež (voznik, sopotnik ali potnik na zadnjem sedežu) vedno pripeta z varnostnim pasom. Pomembno je, da si pas pravilno namesti.

Nosečnica zaradi zdravja nerojenega otročka že sicer naj ne bi pila alkohola, tako da je vožnja z 0,0 edina sprejemljiva.

Prav je, da med nosečnostjo ob pripravi na otročka, nosečnica poskrbi tudi za varnost otroka po rojstvu in za prvo varno vožnjo domov.

Ravnanje voznikov na krožnih križiščih

Z vidika prometne varnosti je uvajanje krožnih križišč zelo dobrodošlo, saj predstavljajo učinkovit ukrep umirjanja hitrosti in zmanjšujejo posledice prometnih nesreč. Poleg tega povečujejo pretočnost prometa in imajo pozitiven vpliv na zmanjševanje hrupa in emisij s strani motornih vozil.

Število krožnih križišč se v zadnjih letih v Sloveniji povečuje. Številčno izstopajo predvsem majhna in srednje velika krožna križišča, kar nekaj pa je že večpasovnih, t.i. turbo krožišč, kjer je vsaka smer posebej regulirana. Posledično se vozniki vedno bolj soočamo z vožnjo na krožnih križiščih.
Z lažje razumevanje si lahko predstavljamo, da je krožno križišče, križišče prednostne in neprednostne ceste, kjer prednostna cesta poteka v zaključenem krogu.

Najpogostejši vzroki prometnih nesreč v krožnih križiščih so: prehitevanje pred križiščem, trki s pešcem/kolesarjem, trki in naleti pri izvozih oz. uvozih ter menjavi prometnih pasov, naleti v sredinski ali ločilni otok, zanašanja in zdrsi ter drugo. Za varnejše ravnanje v prometu vam v nadaljevanju predstavljamo posamezne situacije voženj v krožnih križiščih.

Prometna varnost v poletnih mesecih – napotki za večjo varnost

Poletni meseci so z vidika statističnih podatkov v povprečju bolj kritični, zato želimo udeležence v prometu posebej opozoriti in informirati, kako naj varno ravnajo v prometu.

V času poletnih mesecev moramo kot udeleženci v prometu posebej skrbno ravnati glede nekaterih dejavnikov tveganja, zato vam predstavljamo nekaj napotkov:

• • Neprilagojena hitrost, ki je eden glavnih dejavnikov tveganja, saj se nam zdi, da smo poleti bolj sproščeni.
  • Utrujenost pri daljših in monotonih vožnjah v večji vročini,
  • Alkohol in druge droge so pogosteje prisotni,
  • Upoštevajte varnostno razdaljo, saj je izredno pomembna v povečani gostoti prometa;
  • Uporaba samo-zaščitnih sredstev kot so nujna uporaba varnostnih pasov pri vseh voznikih in potnikih v vozilih,

Preden gremo na dopust preverimo vozilo

Večina Slovencev se po raziskavah javnega mnenja odpravlja na dopust z avtomobilom, zato je nujno, da dobro načrtujemo našo pot in poskrbimo za ustreznost našega vozila. Pred potjo vedno preverimo vse potrebne dokumente, če odhajamo v tujino preverimo katera potrdila potrebujemo.

Preden se odpravimo na pot poskrbimo za ustrezno in varno nalaganje prtljage, tako v samem vozilu, kot tudi pri uporabi strešnih in drugih prtljažnikov za prevoz prtljage, koles itd. Večje in težje predmete vedno namestimo na dno, za zadnjo klopjo. Strešnih prtljažnikov ne smemo obremeniti nad predpisano težo. Ne pozabimo tudi, da so omejitve hitrosti za vozila s prikolico nižje.

Na pot se odpravimo vedno spočiti in ne pod časovnim pritiskom, tako da nas morebitne neljube situacije ne bodo preveč presenetile, prav tako pa bomo bolj mirno vozili z ustrezno in varno hitrostjo. Preverimo tudi stanje na cestah in če je možno izberemo traso in čas, ko je najmanj prometa.

 

Megla kot dejavnik tveganja v jesenskem času

Megla zmanjšuje vidljivost udeležencev v cestnem prometu in vpliva na spolzkost vozišča, zato moramo v takšnih okoliščinah voziti še bolj zbrano in pazljivo. Pomembno je, da pri vožnji v megli zmanjšamo in prilagodimo hitrost nastalim razmeram ter povečamo varnostno razdaljo. Pri zmanjšanju vidnosti pod 50 metrov je dovoljena uporaba meglenk.

Množične prometne nesreče se praviloma zgodijo zaradi nepričakovanih in neugodnih vremenskih razmer (megla, poledica, zasnežena vozna površina, močno deževje). Neprilagojena hitrost in premajhna varnostna razdalja sta torej pogosto vzroka za prometne nesreče ob neugodnih vremenskih razmerah.

Kako ravnati v primeru verižnega trčenja

Enotnih navodil zaradi različnih kategorij cest, prometnih nesreč in samih pogojev na cestni infrastrukturi ni smiselno izpostavljati. Vsekakor je prvi ukrep, da takoj vključijo varnostne utripalke in umaknejo vozila izven vozišča, na skrajni rob odstavnega pasu ali na skrajni desni rob desnega smernega vozišča, odvisno od odseka ceste na katerem se zgodi nesreča. Voznik mora izbrati najvarnejšo površino glede na odsek ceste. Pri nesrečah v predorih ali na objektih mora voznik v primeru, da je vozilo sposobno za vožnjo, umakniti vozilo v ustrezno odstavno nišo ali celo izven predora ali objekta ter ustrezno postaviti varnostni trikotnik.

Udeleženec nato preko telefona ali na AC stebričkov za klic v sili obvesti o nesreči. V istem času mora eden izmed nepoškodovanih udeležencev ali voznik, ki prvi pride na kraj nesreče poskrbeti, da se nepoškodovani, oziroma tisti, ki jim poškodbe omogočajo gibanje, umaknejo na najbolj varno površino. Predlaga se umik za varnostno ograjo stran od kraja prometne nesreče v smeri vožnje. Pri tem morajo na AC uporabiti odsevni brezrokavnik.

Naloge voznikov, ki pripeljejo na kraj nesreče in uspejo pravočasno ustaviti so najprej umik lastnega vozila in morebitnih potnikov na najbolj varno površino, zavarovanje kraja nesreče in pomoč poškodovanim udeležencem. V primeru, ko hkrati na kraj nesreče pripelje več vozil se udeleženci hitro dogovorijo o delitvi dela, da vsi postopki potekajo istočasno.

Reševalni pas – kaj je in kako ga ustvariti?

Ob morebitni nesreči na avtocesti in hitri cesti ali zgolj ob nenadni zgostitvi prometa, ko pride do zastoja, je treba obvezno vzpostaviti reševalni pas, ki je dovolj širok za varen prehod reševalnih in intervencijskih vozil. In sicer tako, da vozniki na levem pasu zapeljejo na skrajni levi del cestišča, voznik na desnem pa na skrajni desni, kar vključuje tudi odstavni pas.

O tem govori tudi Zakon o pravilih cestnega prometa (ZPrCP) in sicer pravi, da: V primeru ustavljanja ali zastoja prometa na avtocesti in hitri cesti z dvema ali več prometnimi pasovi za vožnjo v eno smer morajo vozniki med kolonama vozil takoj vzpostaviti reševalni pas, ki je dovolj širok za varno vožnjo intervencijskih vozil. Vozila, ki se ustavljajo ali stojijo na skrajnem levem prometnem pasu, se morajo razvrstiti čim bolj levo, tudi čez robno črto smernega vozišča. Vozila, ki se ustavljajo ali stojijo na ostalih prometnih pasovih, pa se morajo razvrstiti čim bolj desno, tudi čez robno črto smernega vozišča, kar vključuje tudi odstavni pas.

Varnostna razdalja – zakaj je nujna in potrebna?

Varnostna razdalja omogoča voznikom dovolj časa za pravilno reakcijo v primeru nenadnega zaviranja ali drugih nepredvidenih situacij med vožnjo. Če je razdalja premajhna, se namreč zmanjša čas, ki je na voljo za varno ustavitev vozila, kar povečuje tveganje za nalet in resne poškodbe. Čas ustavljanja je namreč odvisen od reakcijskega časa voznika (običajno med 0,8 in 1,2 sekundi) in zavorne poti. Kako hitro se boste torej ustavili, je odvisno od tega, kdaj boste zaznali oviro in kako hitro boste pričeli zavirati. In seveda, kako hitro se bo ustavilo vaše vozilo. Zadostna varnostna razdalja pomeni tudi boljšo pretočnost prometa, bolj sproščeno vožnjo in manj tveganja.

Eden najpreprostejših načinov za zagotavljanje zadostne varnostne razdalje je uporaba pravila dveh sekund. Izberite fiksno točko ob cesti (npr. prometni znak ali drevo) in začnite šteti, ko vozilo pred vami preide to točko. Če preštejete vsaj dve sekundi, preden sami prevozite isto točko, ste na varni razdalji. V slabih vremenskih razmerah povečajte to razdaljo na štiri sekunde ali več. Po drugi strani pa je seveda tudi res, da lahko odločen in silovit pritisk na pedalko zavore (ob vseh sodobnih varnostnih sistemih v avtomobilih, kot je na primer ABS, ojačevalnik zavorne sile), tudi precej skrajša zavorno razdaljo (in v skrajnih primerih pomagajo tudi obvoziti oviro). Toda voznik je še vedno ključen dejavnik – zato je pomembna tudi osredotočenost na vožnjo, odsotnost vseh t.i. motilcev pozornosti (mobilni telefon je eden ključnih), opazovanje neposredne okolice, vzvratnih ogledal, … skratka – nenehno spremljanje poteka prometa pred in za vami, ki vam bo omogočilo predvidevanje in izogib kritičnim dogodkom (več na tej povezavi).