Vozniki - Agencija za varnost prometa - AVP

Vozniki

Vozniki2018-01-15T10:19:36+00:00
Pripravili smo nekaj nasvetov za varnejšo udeležbo voznikov v prometu:

Vozniki – ogroženi ali ogrožujoči
Priprava na vožnjo
Uporaba varnostnega pasu
Ko voziš, ne pij!
Kazni za vožnjo pod vplivom alkohola
Priporočila glede vožnje pod vplivom alkohola
Ključni stereotipi glede vožnje pod vplivom alkohola
Uporaba mobilnih telefonov med vožnjo    

Nosečnice za volanom
Ravnanje voznikov v krožnih križiščih
Prometna varnost v poletnih mesecih – napotki za večjo varnost
Preden gremo na dopust preverimo vozilo
Megla kot dejavnik tveganja v jesenskem času
Kako ravnati v primeru verižnega trčenja


Vozniki – ogroženi ali ogrožujoči?

V lanskem letu je na naših cestah umrlo 41 voznikov osebnih avtomobilov in 21 potnikov. To je 57% odstotkov vseh smrtnih žrtev v prometnih nesrečah.
Med vozniki in potniki osebnih avtomobilov so najbolj ogroženi in najbolj ogrožajo mladi med 18. in 24. letom ter starejši nad 50 let starosti. Pogosto so žrtve prometnih nesreč z vozili tudi ranljivejši udeleženci v prometu, predvsem pešci in kolesarji.

Najpogostejši vzroki za nastanek prometnih nesreč so:

  • hitrost
  • neupoštevanje prednosti
  • nepravilna stran in smer vožnje
  • neustrezna varnostna razdalja
  • vožnja pod vplivom alkohola, mamil ali drugih psihoaktivnih snovi

Upoštevanje cestno-prometnih pravil, prometne signalizacije, razmer na cesti, predvsem pa strpnost in sodelovanje med udeleženci v prometu lahko preprečijo marsikatero nesrečo.


Priprava na vožnjo

Avto uporabljamo za množico različnih namenov. Pomembno pa je, da vsakič, ko vozimo ravnamo varno. Zato je pomembno, da se na vsako vožnjo pripravimo. Tudi prilagoditev sedeža in volana sodi med priprave na vožnjo.
odprta cestaPreden zaženemo motor, si poglejmo kako sedimo v avtomobilu, in kaj moramo storiti, preden odpeljemo. Najprej si bomo nastavili sedež, če nam jekleni konjiček omogoča pa tudi lego volana. Volan v ovinku potiskamo, zato moramo imeti dovolj trdno oporo v sedežu. Pravilno oddaljenost od volana preverimo tako, da z zapestjem stegnjene roke dosežemo vrh volana. Tudi noge morajo biti rahlo skrčene, tako da imate dovolj moči za pritisk na pedalko za sklopko ali zavoro tudi takrat, ko sta v zadnjem položaju. Vožnja z nosom na šipi ali uživanje v ležalniku ne sodita na cesto.
Naslonjalo za glavo naj bo nastavljeno tako, da je zgornji rob vzglavnika poravnan z vrhom glave.

Za voznika ni pomembno samo dogajanje pred vozilom, ampak mora pozorno spremljati, kaj se dogaja zadaj. Ogledala so naša okna v svet za nami. Notranje in zunanja ogledala nastavimo tako, da bomo imeli najboljši pregled.
Pravilna drža volana je v položaju petnajst do treh. Roke se rahlo skrčene, da je tudi v najbolj oddaljenem položaju, ko zavrtite volan, vaš prijem še vedno čvrst.
Ko smo z zgornjimi pripravami končali preverimo, če so vsa vrata zaprta, si pripnemo varnostni pas ter preverimo, ali so se pravilno pripeli tudi morebitni potniki.


Uporaba varnostnega pasu

Najprej ustrezno nastavimo vzglavnik, tako, da je njegov vrh v višini vrha glave. Višino zgornje pritrditve varnostni-pas-pripnitevarnostnega pasu naravnamo na svojo višino, tako, da zgornji del varnostnega pasu teče čez sredino rame. Pas ne sme biti preblizu vratu, prav tako ne sme zdrsniti z rame. Spodnji del pasu mora potekati preko bokov in ne preko trebuha. Previsoko nameščen spodnji del pasu in ohlapen pas lahko povzročita hude poškodbe. Pripnemo se pazljivo, prepričamo se, da je zaponka pasu dobro zapeta in da pas ni zvit. Pas s potegom proti zgornji pritrditveni točki pravilno naravnamo. S tem dosežemo, da se dobro prilega telesu.
Posebno pozornost zahteva sredinski varnostni pas na zadnji klopi. Zaradi možnosti podiranja zadnje klopi je to običajno dvotočkovni varnostni pas, ki nima avtomatskih prilagoditev dolžine. Tak pas moramo nastaviti za vsako osebo posebej.

Če je bilo vozilo udeleženo v prometni nesreči je treba zamenjati vse varnostne pasove, ki so bili uporabljeni, tudi če poškodbe na pasu niso vidne. Varnostne pasove je treba občasno preveriti in ugotoviti ali so morda poškodovani. Za čiščenje ne smemo uporabljati agresivnih čistil, saj lahko oslabijo pas. Posebne zaponke, ki naj bi zagotavljale večje udobje, onemogočajo samodejno zategovanje pasu in so izredno nevarne. Pas ob uporabi teh zaponk ni zategnjen in ob trku lahko povzroči hude poškodbe.
Uporaba varnostnega pasu je nujni sestavni del varne vožnje. Dokazano rešuje življenja. Z močjo rok in nog bi se lahko zadržali v sedežu le pri trku s hitrostjo do 7 km/h.
Ne smemo pa nikoli pozabiti, da tudi najkakovostnejši sistem varnostnih pasov kombiniran s kupom pasivne varnostne opreme v avtomobilu ne zaleže, če vozilo trči s preveliko hitrostjo. Že pri trku avtomobila, ki vozi s hitrostjo 50 km/h v oviro, ki se ne deformira, se naletna teža potnikov poveča za 25 – krat! Že pri 90 km/h pa se teža poveča kar za 78 – krat.

PRIPOROČILA_ZA_UPORABO_VAR_PASU (.pdf)


Ko piješ ne vozi! Ko voziš ne pij.

00šoferAlkohol uživamo zaradi njegovih učinkov in zaradi socialnih pomenov, ki mu jih pripisujemo. Alkohol je snov, ki »čarobno« spremeni svet, saj učinkuje na naše telo oziroma na naša čutila tako, da doživljamo našo okolico na spremenjen (nerealen) način. Alkohol je legalna droga, ki:

  • ga uporablja večina posameznikov v naši družbi,
  • večina odraslih posameznikov ni v zadostni meri kritična do varljivosti učinkov uživanja le-tega, zato lahko pride do zlorabe alkohola.

Do težav pri vožnji pod vplivom alkohola pride, ko pride do toksičnih učinkov alkohola na posameznika. Alkohol je legalna droga, ki vpliva na voznikovo ravnanje tudi pri majhnih količinah. V raziskavah, ki so jih naredili v tujini, so ugotovili, da že s prvim kozarcem alkoholne pijače začnejo slabeti vozniške sposobnosti, podaljšuje se reakcijski čas in povečuje se število napačnih odločitev. Z večanjem koncentracije pa se negativne posledice povečujejo. Dogovorjena meja za običajne voznike je 0,24 g alkohola na l izdihanega zraka ali 0,5 grama alkohola na kg telesne teže, za začetnike, poklicne voznike in druge posebne skupine voznike pa je zahtevana popolna treznost.

Alkohol pomembno vpliva na posameznikovo dojemanje sveta, saj zmanjšuje posameznikovo sposobnost samokontrole. V začetku alkohol povzroči dvig aktivnosti, zato se lahko posameznikovo vedenje kaže kot bolj pogumno, tvegano. Nato sledi upad ter številne težave v funkcioniranju posameznika. V spodnji tabeli so naštete glavne posledice na vozniške sposobnosti.

Učinki alkohola, pomembni za varno sodelovanje v prometu in vožnjo so:

  • vid: zožanje vidnega polja, zmanjša odpornost na bleščanje, oslabi sposobnost prepoznavanja različnih odtenkov svetlobe, zmanjša zmožnost očesne leče na prepoznavanje barv – posledično tako vpliva na zaznavanje gibanja, globine, dojemanje oddaljenosti/bližine,
  • motoriko: upočasni hitrost odzivanja in spremeni doživljanje časa,
  • samodojemanje: samoprecenjevanje, odsotnost uvida v oslabljeno delovanje čutil, daje občutek poguma in vsemogočnosti pri obvladovanju stvari, ki se jih človek loti v opitem stanju
  • čustvena stanja: spodbudi negativno doživljanje, ki je ob dolgotrajnem pitju stopnjevano do resnih in globljih čustvenih težav, t. j. običajno znatno povišano doživljanje depresivnosti, ki ima pomemben učinek na posameznikovo funkcioniranje.

Koncentracija alkohola pri posamezniku je odvisna od:

  • telesne teže,
  • spola,
  • hrane, ki se prebavlja,
  • časa trajanja pitja,
  • količine popitega alkohola (glede na različne tipe alkoholnih pijač).

Koncentracije alkohola v krvi merimo preko:

  • analize količine alkohola v izdihanem zraku, ki jo merimo z etilmetrom (alkotester je indikator),
  • analize krvi.

Alkohol pomembno vpliva na posameznikovo sposobnost sodelovanja v prometu!

Tabela: Pregled učinkov alkohola na vozniške sposobnosti

Koncentracija alkohola

g/kg krvi

Posledice

0,2 g/kg ali 0,1 mg/l 

 

Poslabša se sposobnost opazovanja premikajočih se luči.

0,3 g/kg ali 0,14 mg/l

Poslabša se sposobnost globinskega opazovanja in s tem pravilne izbire varnostne razdalje. Zmanjša se kritičnost do lastnega ravnanja in samokontrola. Poveča se pripravljenost za tveganje, lahko tudi agresivnost.

0,5 g/kg ali 0,24 mg/l

 

Pojavi se rdeča slepota (slabša zaznava rdeče luči na semaforju in zavornih luči),

Zmanjšuje se sposobnost hitrega preusmerjanja pogleda z enega predmeta na drugega,

Pridobi se občutek, da so  predmeti bolj oddaljeni, kot so v resnici,

Podaljša se reakcijski čas,

Pojavijo se motnje ravnotežja,

Pojavijo se napačne ocene hitrosti vozil,

Voznik se vedno težje prilagaja naglim svetlobnim spremembam.

Večina ljudi pri doseženi stopnji 0,5 g/kg ne zmore odločitve, da ne bo popila ničesar več.

0,8 g/kg ali 0,38 mg/l

Do 25% se zmanjša ostrina vida

Pojavi se oženje vidnega polja in  t. i. tunelski vid,

Reakcijski čas se podaljša za 35-50%,

Pojavi se stanje evforije

Voznik se ne kontrolira več in precenjuje svoje sposobnosti

Bistveno se poslabšajo zmožnosti prostorske zaznave in ocene oddaljenosti vozil in predmetov, ki se približujejo

Voznik ne more več usmerjati pogleda

Višje koncentracije

Povečuje se število napak, zgoraj navedeni učinki so še močnejši.

Pomembne mejne vrednosti alkoholiziranosti voznikov v različnih enotah

0,24 mg alkohola/l izdihanega zraka = 0,5 g alkohola/kg krvi = 0,5 promilov

0,38 mg alkohola/l izdihanega zraka = 0,8 g alkohola/kg krvi = 0,8 promilov

0,52 mg alkohola/l izdihanega zraka = 1,1 g alkohola/kg krvi = 1,1 promilov

0,71 mg alkohola/l izdihanega zraka = 1,5 g alkohola/kg krvi = 1,5 promilov
Pripravila: Mateja Markl, univ.dipl.psih., vodja SPV


Kazni za vožnjo pod vplivom alkohola

Področje vožnje pod vplivom ureja Zakon o pravilih cestnega prometa (Ur. l. 109/2010 ter spremembe).

Zakonsko je za običajne voznike kategorije B dovoljena stopnja alkohola 0,24 g/mg oz. 0,5 promila alkohola. Za voznike začetnike, poklicne voznike, učitelje vožnje in nekatere druge pa velja popolna treznost (0,0 alkohola).

Predpisane kazni za voznike, ki imajo lahko do vključno 0,5 g alkohola /kg krvi ali 0,5 promilov oz. 0,24 mg alkohola/l izdihanega zraka, ob pogoju, da ne kažejo motenj v vedenju, katerih posledica je lahko nezanesljivo  ravnanje v cestnem prometu (Zakon o pravilih cestnega prometa, UPB Ur. l. 82/2013):

Prekršek Globa KT Stranska sankcija
Do vključno 0,50 g alkohola na kg krvi ali 0,24 mg / l izdihanega zraka in kaže znake motenj v vedenju 300,00 4  
Več kot 0,50 do vključno 0,80 g alkohola na kg krvi ali več kot 0,24 do vključno 0,38 mg / l izdihanega zraka 600,00 8 Možna udeležba na zdravstvenem pregledu s svetovanjem pri osebnem zdravniku – za izbris 4 KT
Več kot 0,80 do vključno 1,10 g alkohola na kg krvi ali več kot 0,38 do vključno 0,52 mg / l izdihanega zraka 900,00 16 Prostovoljna udeležba na rehabilitacijskem programu za izbris 4 KT (enkrat v treh letih)
Več kot 1,10 g alkohola na kg krvi ali več kot 0,52 mg / l izdihanega zraka 1.200,00 18 Pridržanje voznika, odvzem vozniškega dovoljenja ali odložitev odvzema z kontrolnim zdravstvenim pregledom in udeležbo na ustreznem rehabilitacijskem programu (edukacijske, psihosocialne delavnice ali zdravljenje)

Od leta 2011 se izvajajo tudi rehabilitacijski programi za voznike, ki so vozili pod vplivom alkohola ali drog, in sicer kot stranska kazen ob globi. Na podlagi kontrolnega zdravstvenega pregleda je posameznik kršitelj napoten v ustrezen rehabilitacijski program: edukacijske delavnice, psihosocialne delavnice ali zdravljenje odvisnosti. Podatki analiz kažejo na relativno dobro sprejete programe, ki poskušajo vplivati na izvor problematike vožnje pod vplivom v prometu.

Priporočila glede alkohola v prometu

PREBERITE IN UPOŠTEVAJTE:  KO VOZIŠ, NE PIJ ALKOHOLA

  • Nikoli ne vozite pod vplivom alkohola niti drugih psiho-aktivnih snovi
  • Alkohol v prometu je eden glavnih dejavnikov tveganja udeležbe v prometni nesreči
  • Zavedajte se, da se že s prvim kozarcem alkohola slabšajo naše psiho-fizične sposobnosti za varno udeležbo v prometu
  • Ne peljite se z voznikom, ki je užival alkohol, ter ga raje opozorite na tveganje
  • Tudi pri pešcih in kolesarjih je alkohol dejavnik tveganja, saj je vsako leto nekaj pešcev in kolesarjev, ki so utrpeli hude posledice v prometnih nesrečah zaradi alkohola
  • Alkohol pomembno vpliva na delovanje naših možgan, pri dolgotrajnem uživanju pa tudi resno ogroža naše zdravje
  • Upoštevajte naslednja priporočila za zmanjšanje porabe alkohola:
  1. nikoli nisem v prometu pod vplivom alkohola
  2. če nameravam piti alkohol, poskrbim za varen prihod domov (avtobus, taksi…)
  3. alkohola ne ponujam mladoletnim osebam
  4. alkohola ne ponujam v šoli ali na delovnem mestu


Ključni stereotipi glede vožnje pod vplivom alkohola, ki NE DRŽIJO:

  1. Dobro vem, kdaj še nisem preveč pijan in še lahko vozim.

Ljudje ne moremo dobro oceniti svoje alkoholiziranosti, saj se nam pod vplivom alkohola presoja in tudi kontrola našega ravnanja spremeni in postane manj kritična. Poleg tega “merimo” našo alkoholiziranost predvsem, ko se nam začne zapletati govor ali hoja, kar se zgodi pri že zelo visoki alkoholiziranosti. Veliko prej pa alkohol vpliva na manj avtomatizirana ravnanja, ki pa so ključnega pomena v kritičnih situacijah.

  1. Do doma imam čisto kratek kos poti (samo nekaj kilometrov), bom že zmogel voziti.

Kljub temu, da se nam zdi, da lahko kratko razdaljo prevozimo brez posledic, statistični podatki tujih raziskav kažejo, da se večina prometnih nesreč v povezavi z alkoholom zgodi znotraj 3-10 km od začetka vožnje. Torej ni problem sama razdalja, ampak da ne moremo predvideti kritičnih situacij.

  1. Spil sem samo nekaj alkoholnih pijač – sploh ne veliko.

Alkoholiziranost se pokaže že pri nizkih količinah alkohola v krvi, saj alkohol zmanjšuje predvsem naše sposobnosti presoje, predvidevanja in odločanja, kar je ključno v kritičnih situacijah.

  1. Ker sem dobro jedel, lahko spijem več alkohola in ne bom pijan.

Mastna hrana samo upočasni prehajanje alkohola iz želodca v kri, vendar ne vpliva na samo količino alkohola. Posledica je samo to, da pride do zakasnitve in se alkoholiziranost pokaže kasneje.

  1. Po zabavi grem spat in sem zjutraj trezen.

NI RES, tudi zjutraj je lahko alkohol še vedno prisoten v kar visoki količini, odvisno od količine alkohola ter vmesnega časa. Alkohol se namreč razgrajuje približno 10 g alkohola na uro  v povprečju. Če smo popili veliko alkohola, smo lahko tudi po 5 urah spanca še nad dovoljeno stopnjo alkoholiziranosti.

  1. Pot domov znam na pamet, in bi lahko vozil zaprtih oči, ne pa po nekaj popitih pivih. 

Naša presoja in občutki se že po nekaj popitega alkohola spremenijo, zato pravimo, da že drugi kozarec alkohola ne spijemo pri polni zavesti ampak pod vplivom alkohola.

  1. Že velikokrat sem peljal pod vplivom alkohola, in je bilo vse ok. 

Problem alkoholiziranosti je ne toliko pri avtomatiziranih vedenjih (zato se nam zdi, da zmoremo), ampak predvsem v višjih miselnih funkcijah, kot so predvidevanje, presoja in odločanje ter izvedba, kar je ključno v kritičnih situacijah, kjer se moramo v delčkih sekunde ustrezno odločiti.

  1. Šel sem na zabavo in nisem mislil, kako bom prišel domov. 

Glavna napaka, ki se pogosto dogaja je, da se nam situacije uživanja alkohola zgodijo nenapovedano, zato nimamo ustreznih rešitev. Pomembno je, da vnaprej načrtujemo, kako bomo prišli domov z zabave ter se odločimo za nam najbolj ustrezno varianto. Gremo s taksijem, se dogovorimo s treznim prijateljem (ki ne pije alkohola), pokličemo partnerja ali starše. Verjemite, da marsikdo raje pride koga sredi noči iskat, kot pa da ogrožate svoje in življenja drugih.

  1. Prijatelji so me “prepričali”, da sem moral nazdraviti z alkoholom, čeprav nisem nameraval piti.

Spoštujte odločitev posameznika, ter nikogar ne nagovarjajte, da pije alkohol, če veste da vozi.

  1. Ne peljite se z voznikom, ki je pod vplivom alkohola.

Naša odgovornost za varnost je tudi, da se ne peljemo z voznikom, ki je pod vplivom alkohola, saj tako tudi tvegamo udeležbo v prometni nesreči. Posebej je to značilno za mlade, ki so pogosto hkrati udeleženi v prometnih nesrečah. Takšnega voznika tudi opozorimo na tveganja in mu poskusimo preprečiti vožnjo, saj tako ogroža sebe in druge udeležence v prometu.

  1. Že pred eno uro sem nehal piti alkohol, zato sem se že streznil.

Alkohol se sprejema v kri približno po 20-30 min od zaužitja, pri večji količini se ta proces upočasni. Zato lahko pričakujemo, da bo koncentracija alkohola v krvi naraščala še do 1 ure po koncu pitja alkohola, šele nato se bo začela postopoma zmanjševati. Prav tako razgradnja alkohola poteka zelo počasi, približno 10 g alkohola na uro, kar večinoma podcenjujemo. Zato je alkohol še zelo dolgo prisoten v telesu (v krvi).

  1. S svežim zrakom in telovadbo pospešim presnovo alkohola, zato sem prej trezen.

To ne drži, saj se alkohol razgrajuje v jetrih, z enako kapaciteto odvisno od jeter. S svežim zrakom in telovadbo se samo poveča naša budno in pozornost, zato se nam zdi, da smo manj pijani, kar ni res. Količina alkohola v telesu je enaka.

  1. Problem alkoholiziranosti so samo žgane pijače, ki res “zadanejo”, ne pa uživanje vina ali piva.

Ne drži, saj je alkohol enaka kemična snov, ne glede na samo alkoholno pijačo, in je odvisen od količine vsebovanega alkohola. Res pa je, da imajo različne alkoholne pijače različne volumske procente alkohola, isto stopnjo alkoholiziranosti se z žganimi pijačami  (40-60%) veliko prej doseže kot s pivom, ki ima nižjo vsebnost alkohola (3-5%). Zato govorimo o enoti alkohola, ki znaša 10 g alkohola.

  1. Problem prometne varnosti so samo alkoholiki.

Res je sicer, da se pri višjih koncentracijah alkohola izjemno povečuje verjetnost povzročitve prometne nesreče, ter da so posledice izredno hude.  Vendar pa je po statističnih podatkih med 9-10 % voznikov povzročiteljev vseh prometnih nesreč pod vplivom alkohola. In tudi pri občasnih pivcih, ki spijejo večjo količino alkohola, ali že pri nižjih koncentracijah se verjetnost prometne nesreče povečuje. Pri 0,5 promila je verjetnost prometne nesreče dvakrat večja kot pri treznem vozniku, pri 1,0 promila pa že 8- krat večja.


Uporaba mobilnih telefonov med vožnjo

prenosZ uporabo mobilnega telefona v prometu se zmanjšuje zbranost in pozornost voznika na ključne informacije iz okolja, zato povečujemo tveganje za nastanek prometne nesreče. Zato: NE UPORABLJAJTE TELEFONA MED VOŽNJO. Vozimo pametno.

Nekatera dejstva glede tveganja zaradi mobilnih telefonov v prometu:

Številne tuje študije in raziskave zadnjih let ugotavljajo, da je uporaba mobilnega telefona v prometu, posebej med vožnjo, zelo problematična, saj povečuje tveganje za udeležbo v prometni nesreči. Pogosto se ne zavedamo, da je tveganje zaradi uporabe mobilnega telefona v prometu ne samo zaradi samega upravljanja vozila, ker držimo telefon v roki in tipkamo, ampak so ključne tudi mentalno-kognitivne funkcije, ki se pomembno zmanjšajo ob pogovoru po telefonu, iskanjem informacij,  zaradi uporabe telefona. Po nekaterih tujih raziskavah je tveganje za nastanek prometne nesreče kar štirikrat večje, če med vožnjo govorimo po telefonu.

Vpliv uporabe telefona med vožnjo pri voznikih sicer zmanjšuje hitrost vožnje, povečuje varnostno razdaljo, pomembno se podaljšujejo reakcijski časi, vozniki imajo več težav z vzdrževanjem smeri vožnje, imajo ožje vidno polje in posledično pogosteje spregledajo objekte in druge udeležence ter naredijo več napak, spregledajo prometno signalizacijo. npr. raziskava Univerze Carnegie Mellon je pokazala, da se delovanje možganskega parietalnega režnja, ki je odgovorno za izvajanje prostorskih aktivnosti, že samo pri poslušanju telefonskega pogovora zmanjša za 37 %. Izvajanje nalog roka-oko, ki vključujejo mentalno nasičenost (kot so tipkanje, pisanje sporočila, iskanje) povezanih z uporabo navadnega mobilnega telefona (neprostoročnega) povečuje tveganje za nastanek prometne nesreče za trikrat. Posebej je izrazito tveganje pri pisanju sporočil, brskanju po spletu ali družabnih omrežjih. Povprečen čas, ko vid in naša pozornost med tipkanjem sporočila ni namenjena cesti, je 5 s. Pri hitrosti 50 km/h to pomeni, da slepi prevozimo 70 m. V naselju je to lahko usodno za ranljivejše udeležence, kot so pešci, kolesarji…

Zakonske določbe:

  • Skladno z Zakonom o pravilih cestnega prometa je pri nas med vožnjo uporaba mobilnega telefona v roki prepovedana, predpisana kazen znaša 120,00 eur. Sem sodi tako telefoniranje, pisanje sms sporočil, brskanje po spletu itd.
  • Dovoljena je le uporaba prostoročnega telefoniranja. Ob tem poudarimo, da tudi prostoročna uporaba zmanjšuje pozornost voznika na samo vožnjo zaradi vsebine pogovora.

Zanimivo:

  • v Angliji je kazen za uporabo mobilnega telefona pri voznikih še strožja, in sicer znaša globa 100 funtov ter 3 kazenske točke; za voznike začetnike če v prvih dveh letih od pridobitve vozniškega dovoljenja prejmejo 6 kazenskih točk lahko izgubijo vozniško dovoljenje;
  • na Irskem je kazen za uporabo mobilnega telefona med vožnjo zelo visoka in znaša 1.000 eur, ob ponovitvi pa lahko celo zaporno kazen;

Preberite in upoštevajte: Ne uporabljajte mobitela med vožnjo

  • ugasnite ali utišajte mobilni telefon pred vožnjo,
  • čeprav uporabljate prostoročno telefoniranje, se izogibajte daljšim in resnejšim pogovorom, saj vsako telefoniranje vpliva na pozornost voznika,
  • če se morate javiti na klic, se javite na kratko s sporočilom, da vozite in boste poklicali kasneje,
  • ustavite na varnem in primernem mestu in varno uporabite mobilni telefon,
  • ne kličite drugih med njihovo vožnjo, ali pa se na kratko opravičite s pojasnilom, da boste poklicali kasneje,
  • kakršnokoli brskanje po spletu, aplikacijah ter pisanje sporočil po spletnih omrežjih je še dodatno tvegano, ker zahteva poleg naših kognitivnih funkcij še roke, ter za daljši čas odvzame našo pozornost,
  • uporaba mobilnega telefona je prav tako tvegana pri pešcih in kolesarjih v prometu, saj ne moremo biti dovolj zbrani na okolico.

Uporaba mobilnega telefona pa je v prometu vseeno zelo dobrodošla:

  • da lahko v primeru prometne nesreče zelo hitro in neposredno pokličemo pomoč in nujne intervencijske službe,
  • da lahko v primeru okvare ali kritičnega dogodka pokličemo razne podporne službe,
  • da lahko hitro obvestimo bližnje in druge glede zamud ali drugih okoliščin,
  • da lahko obveščamo druge udeležence ter radijske postaje glede stanja v prometu,
  • da si nastavimo navigacijo, ki nas pelje do želenega cilja,
  • da nas lahko preko GPS signala najdejo tudi v primeru, če sami ne moremo poklicati na pomoč.


Nosečnice za volanom

Med nosečnostjo priporočamo, da voznica vnaprej načrtuje svojo pot in če je le možno daljših poti ne opravi sama. Namreč pri nosečnicah se lahko zaradi hormonskih sprememb v kratkem času spremeni počutje, pride do nenadne utrujenosti, dehidracije, sprememba tlaka, in v takšnih primerih bi lahko to imelo tudi vpliv na sposobnosti vožnje. Pri načrtovanju daljših poti, 1 – 2 uri, načrtujemo tudi krajše postanke za toaleto in dodatno razgibavanje, saj je v višji nosečnosti lahko sedenje relativno utrujajoče in statično. Pred vožnjo naj nosečnica poskrbi tudi za dovolj pijače, ki mora biti v dosegu rok, sploh v prihajajočih toplejših mesecih.

Pomembno je tudi, da si nosečnica pred vožnjo nastavi  sedež, verjetno nekoliko bolj nazaj, in pokonci, vendar tako da še vedno normalno doseže pedala in volan. Na sovoznikovem sedežu naj nosečnica avtomobilski sedež postavi čisto nazaj, da je tako čimbolj oddaljena od armaturne plošče (varnostni meh ostane aktiviran).

Glede same vožnje ni nobenih posebnosti, upoštevati pa mora prometne predpise ter ravnati varno, saj poleg svoje varnosti dodatno skrbi še za varnost nerojenega otročka.

Med vožnjo mora biti nosečnica ne glede na sedež (voznik, sopotnik ali potnik na zadnjem sedežu) vedno pripeta z varnostnim pasom. Pomembno je, da si pas pravilno namesti tako, da spodnji del pasu poteka pod trebuhom čez boke, gornji pa prek ramena (tako pas ne poteka čez trebuh). Ob morebitni nesreči pas ne bo poškodoval nerojenega otroka, pač pa bo zadržal telo nosečnice, da ne bo udarilo ob volanski obroč ali armaturno ploščo. Dokazano je, da so morebitne poškodbe ploda zaradi varnostnega pasu veliko manjše in redkejše, saj je otrok zaščiten v ovoju plodovnice, kot pa morebitne poškodbe ploda, če ga nepripeta nosečnica stisne z lastno težo. Zavedati se moramo namreč, da je naletna teža odrasle osebe s 70 kg ob trku pri hitrosti 30 km/h že pol tone, pri hitrosti 50 km/h pa že več kot 1,5 tone.

Nosečnica zaradi zdravja nerojenega otročka že sicer naj ne bi pila alkohola, tako da je vožnja z 0,0 edina sprejemljiva.

Prav tako pa naj bodo nosečnice pozorne ob uživanju katerih drugih zdravil, saj lahko nekatera morda vplivajo na sposobnosti vožnje (dodatna zaspanost, tlak). Podobno je s težavami nosečniške sladkorne bolezni. Zato se morajo o temu nujno posvetovati tudi s svojim ginekologom.

V višji nosečnosti npr. po 6 mesecu na splošno odsvetujemo, da nosečnice same vozijo, saj jih lahko povečan trebuh dodatno ovira, prav tako pa so težave s počutjem in nenadnimi spremembami še pogostejše (kratkotrajne motnje pozornosti, padec tlaku, vrtoglavice, nosečniška sladkorna bolezen, zatekanja in posledična okornost itd.). Prav tako lahko dodatno zmanjšuje zbranost na vožnjo neudobnost sedečega položaja, neugodje ob tresljajih itd.

Dodatno pa lahko sodelovanje v prometu predstavlja stresno situacijo za nosečnico, kar ne vpliva dobro niti nanjo, niti na otročka.

Prav je, da med nosečnostjo ob pripravi na otročka, nosečnica poskrbi tudi za varnost otroka po rojstvu in za prvo varno vožnjo domov, ko mora biti dojenček nameščen v ustreznem otroškem varnostnem sedežu in trdno pripet z varnostnimi pasovi, sedež pa nameščen nasprotno smeri vožnje (sedeži skupine 0+).
Pripravila: Mateja Markl, univ.dipl.psih., vodja SPV


Ravnanje voznikov na krožnih križiščih

Z vidika prometne varnosti je uvajanje krožnih križišč zelo dobrodošlo, saj predstavljajo učinkovit ukrep umirjanja hitrosti in zmanjšujejo posledice prometnih nesreč. Poleg tega povečujejo pretočnost prometa in imajo pozitiven vpliv na zmanjševanje hrupa in emisij s strani motornih vozil.

Število krožnih križišč se v zadnjih letih v Sloveniji povečuje. Številčno izstopajo predvsem majhna in srednje velika krožna križišča, kar nekaj pa je že večpasovnih, t.i. turbo krožišč, kjer je vsaka smer posebej regulirana. Posledično se vozniki vedno bolj soočamo z vožnjo na krožnih križiščih.
Z lažje razumevanje si lahko predstavljamo, da je krožno križišče, križišče prednostne in neprednostne ceste, kjer prednostna cesta poteka v zaključenem krogu.

V raziskavah se ugotavlja, da se je tam, kjer je so bila ”klasična” nivojska križišča preurejena v krožna, v nekaterih primerih število prometnih nesreč zmanjšalo celo za 50%, število poškodovanih pa za 75%, ker:

  • so hitrosti vozil manjše;
  • je število TMT (točk možnega trčenje) manjše;
  • ni možnosti za huda čelna trčenja;
  • so zelo redka pravokotna bočna trčenja.

Najpogostejši vzroki prometnih nesreč v krožnih križiščih so: prehitevanje pred križiščem, trki s pešcem/kolesarjem, trki in naleti pri izvozih oz. uvozih ter menjavi prometnih pasov, naleti v sredinski ali ločilni otok, zanašanja in zdrsi ter drugo. Za varnejše ravnanje v prometu vam v nadaljevanju predstavljamo posamezne situacije voženj v krožnih križiščih.


Prometna varnost v poletnih mesecih – napotki za večjo varnost

V zadnjih nekaj dneh je bilo več tragičnih dogodkov zaradi prometnih nesreč. Poletni meseci so z vidika statističnih podatkov v povprečju bolj kritični, zato želimo udeležence v prometu posebej opozoriti in informirati, kako naj varno ravnajo v prometu.

V poletnih mesecih se promet na naših cestah nekoliko spremeni, poveča se gostota prometa, posebej v smeri turističnih krajev, pogosto se odpravljamo na daljše poti, v času dopustov smo bolj sproščeni ter se zabavamo, in vse te razmere drugače vplivajo na našo varnost.

V času poletnih mesecev moramo kot udeleženci v prometu posebej skrbno ravnati glede nekaterih dejavnikov tveganja, zato vam predstavljamo nekaj napotkov:

  • Neprilagojena hitrost, ki je eden glavnih dejavnikov tveganja, saj se nam zdi, da smo poleti bolj sproščeni, večkrat vozimo v okviru zabave ali prostega časa in posledično manj spoštujemo predpise, prav tako nam veliko drugih dejavnikov odvrača pozornost, kar je lahko usodno v kombinaciji z večjo hitrostjo, po zgostitvah in zastojih v prometu smo nestrpni in posledično kasneje neustrezno vozimo prehitro itd.
  • Utrujenost pri daljših in monotonih vožnjah v večji vročini, zaradi utrujenost se zmanjša tudi naša pozornost, zato je pomembno, da imamo s seboj na pot dovolj pijače, ter da se večkrat ustavimo in naredimo kratke odmore; za daljše poti pa tudi načrtujemo daljši počitek ali menjavo voznika;
  • Alkohol in druge droge so pogosteje prisotni, saj se poleti več zabavamo in je zato bolj verjetno, da smo pod vplivom, ob tem pa nikakor ne smemo za volan ali v promet, ampak poskrbimo za varen prihod domov ali na cilj
  • Upoštevajte varnostno razdaljo, saj je izredno pomembna v povečani gostoti prometa;
  • Uporaba samo-zaščitnih sredstev kot so nujna uporaba varnostnih pasov pri vseh voznikih in potnikih v vozilih, uporaba otroških varnostnih sedežev za otroke, nujna uporaba zaščitne čelade pri motoristih in kolesarjih ter odsevnikov pri pešcih;
  • Motoristi in kolesarji poskrbite tudi za svojo vidnost in prepoznavnost in uporabljajte luči, odsevne jopiče ter seveda drugo zaščitno opremo;
  • Za večje ugodje in boljšo zbranost med vožnjo pa poskrbimo tudi s primernim hlajenjem v vozilu, na pot se odpravimo v času manjše vročine in manjše gostote prometa, saj bomo tako manj nestrpni, bolj pozorni in tudi bolj varni;
    Pripravila: Mateja Markl, univ.dipl.psih., vodja SPV


Preden gremo na dopust preverimo vozilo

Večina Slovencev se po raziskavah javnega mnenja odpravlja na dopust z avtomobilom, zato je nujno, da dobro načrtujemo našo pot in poskrbimo za ustreznost našega vozila.

Pred potjo vedno preverimo vse potrebne dokumente, če odhajamo v tujino preverimo tudi katera potrdila potrebujemo s seboj in pomembne klicne številke. Naše vozilo mora biti pred potjo izpravno, za kar pravočasno poskrbimo, lahko opravimo tudi preventivni pregled v mehanični delavnici.

Preden se odpravimo na pot poskrbimo za ustrezno in varno nalaganje prtljage, tako v samem vozilu, kot tudi pri uporabi strešnih in drugih prtljažnikov za prevoz prtljage, koles itd. Večje in težje predmete vedno namestimo na dno, za zadnjo klopjo, tako da se ne morejo premikati, manjše in lažje kose pa nato razporedimo na vrh. Strešnih prtljažnikov ne smemo obremeniti nad predpisano težo, saj lahko tako zmanjšamo stabilnost vozila. Preveriti moramo tudi ustreznost tlaka v pnevmatikah, saj bo avto dodatno obtežen ter jih po potrebi dodatno napolniti (v povprečju dodatno za okrog 0,2 bara). Prav tako če uporabljamo prikolico preverimo stanje prikolice, delovanje zadnjih luči, ter stanje pnevmatik. Ne pozabimo tudi, da so omejitve hitrosti za vozila s prikolico nižje (na AC 100 km/h, na drugih cestah 80 ali 70 km/h).

Na pot se odpravimo vedno spočiti in ne pod časovnim pritiskom, tako da nas morebitne neljube situacije ne bodo preveč presenetile, prav tako pa bomo bolj mirno vozili z ustrezno in varno hitrostjo. Ker je poleti gostota prometa lahko zelo povečana, je nujno da upoštevamo ustrezno varnostno razdaljo do vozila pred seboj. Preverimo tudi stanje na cestah in če je možno izberemo traso in čas, ko je najmanj prometa. Vnaprej načrtujemo tudi pot do želenega cilja, kar nam danes omogoča poleg klasičnih zemljevidov veliko navigacijskih naprav in aplikacij za ustrezno usmerjanje in opozorila o stanju prometa.

 


Megla kot dejavnik tveganja v jesenskem času

Megla zmanjšuje vidljivost udeležencev v cestnem prometu in vpliva na spolzkost vozišča, zato moramo v takšnih okoliščinah voziti še bolj zbrano in pazljivo. Pomembno je, da pri vožnji v megli pravočasno reagiramo na sam pojav, in še preden zapeljemo z vozilom v pas megle, zmanjšamo in prilagodimo hitrost nastalim razmeram ter povečamo varnostno razdaljo, saj na ta način lažje opazimo druge udeležence in morebitne ovire v prometu. Pri tem se izogibamo naglemu zaviranju in manevriranju, saj je lahko vozišče zaradi megle mokro in spolzko.

Pri zmanjšanju vidnosti pod 50 metrov je dovoljena uporaba meglenk, hkrati pa je potrebno prilagoditi hitrost vožnje na predpisanih 50 km/h (predpisana najvišja dovoljena hitrost).

Javna agencija RS za varnost prometa v zvezi s tem opozarja javnost in je leta 2011 v sodelovanju z vsemi pristojnimi inštitucijami pripravila temeljito analizo množične prometne nesreče na avtocesti A2, ki je poleg preučitve dejavnikov nastanka prometne nesreče, med katerimi je bila tudi megla, dala konkretne odgovore za izboljšanje prometne varnosti in navodila udeležencem v primeru množičnih prometnih nesreč ter ravnanja v megli. Pomemben prispevek pri vzgoji in ozaveščanju bodočih voznikov na tem področju imajo vsekakor šole vožnje.

Množične prometne nesreče se praviloma zgodijo zaradi nepričakovanih in neugodnih vremenskih razmer (megla, poledica, zasnežena vozna površina, močno deževje), pri katerih katerikoli dejavnik tveganja (premajhna varnostna razdalja, neprilagojena hitrost, nepravilni manevri z vozilom) prispeva k nastanku prvega v nizu trkov, ki povzroči verižne reakcije in nove trke. Neprilagojena hitrost in premajhna varnostna razdalja sta torej pogosto vzroka za prometne nesreče ob neugodnih vremenskih razmerah, saj vozniki ne prilagodijo hitrosti in načina vožnje lastnostim in stanju ceste, preglednosti, vremenskim razmeram in gostoti prometa.


Kako ravnati v primeru verižnega trčenja

Enotnih navodil zaradi različnih kategorij cest, prometnih nesreč in samih pogojev na cestni infrastrukturi ni smiselno izpostavljati. Vsekakor je prvi ukrep, da takoj vključijo varnostne utripalke in umaknejo vozila izven vozišča, na skrajni rob odstavnega pasu ali na skrajni desni rob desnega smernega vozišča, odvisno od odseka ceste na katerem se zgodi nesreča. Voznik mora izbrati najvarnejšo površino glede na odsek ceste. Pri nesrečah v predorih ali na objektih mora voznik v primeru, da je vozilo sposobno za vožnjo, umakniti vozilo v ustrezno odstavno nišo ali celo izven predora ali objekta.

Če katero izmed vozil ni vozno, je prvi ukrep vključitev varnostnih utripalk in zavarovanje kraja nesreče, ter opozarjanje prihajajočih voznikov, da je na vozni površini ovira. Voznik, oziroma potnik v vozilu, ki ni poškodovan mora poskrbeti, da so prihajajoča vozila opozorjena na oviro. Voznik mora imeti v potniški kabini varnostni brezrokavnik, ki si ga mora nadeti v trenutku, ko zapusti vozilo. Enako navodilo velja za nepoškodovane potnike, ki si morajo nadeti varnostni brezrokavnik, ko zapustijo vozilo. Za vozilom se na ustrezno varnostno razdaljo postavi varnostni trikotnik. Na avtocesti, kjer je dovoljena hitrost vožnje 130 km, mora biti varnostni trikotnik na suhem vozišču postavljen najmanj 150 m za vozilom, na mokrem vozišču pa mora biti ta razdalja od 200 do 300 m. Udeleženec, ki postavlja varnostni trikotnik mora hoditi ob desnem robu odstavnega pasu in med hojo opozarjati prihajajoče voznike na oviro. Opozarja se z dviganjem in spuščanjem iztegnjene roke od pasu do višine ramen. Udeleženec, ki postavlja varnostni trikotnik nato preko stebričkov za klic v sili obvesti o nesreči. Uporaba telefonov za klic v sili na stebričkih bistveno skrajša vsa nadaljnja ukrepanja, ker operater tako dobi podatek o natančnem kraju nesreče, ki ga udeleženci, ki sporočajo o nesreči s pomočjo mobilnih telefonov običajno ne znajo določiti in dovolj podrobno opisati. V istem času mora eden izmed nepoškodovanih udeležencev ali voznik, ki prvi pride na kraj nesreče poskrbeti, da se nepoškodovani, oziroma tisti, ki jim poškodbe omogočajo gibanje, umaknejo na najbolj varno površino. Predlaga se umik za varnostno ograjo stran od kraja prometne nesreče v smeri vožnje. Na objektih je treba pred umikom preko varnostne ograje preveriti ali ima objekt dvojno ograjo, ki omogoča tak umik. Kjer je na kraju nesreče betonska varnostna ograja, ki onemogoča umik, se umaknejo nepoškodovani in lažje poškodovani udeleženci v smeri vožnje na avtocesti, da niso v območju možnih novih naletov. Vsa prečkanja smernih vozišč ali odstavnega pasu je treba opraviti izjemno previdno, ker se lahko zgodi, da bodo vozniki pri zaviranju v sili in izogibanju oviri iskali rešitev tudi po odstavnem pasu ali drugi prosti površini. Ker je pri množičnih nesrečah zaradi izteka goriva in olj velika verjetnost požara, je umik iz vozila nujen takoj, ko je to mogoče.

Naloge voznikov, ki pripeljejo na kraj nesreče in uspejo pravočasno ustaviti so najprej umik lastnega vozila in morebitnih potnikov na najbolj varno površino, zavarovanje kraja nesreče in pomoč poškodovanim udeležencem. V primeru, ko hkrati na kraj nesreče pripelje več vozil se udeleženci hitro dogovorijo o delitvi dela, da vsi postopki potekajo istočasno. Vsi vozniki, ki zapustijo svoje vozilo morajo v vozilu pustiti ključe vozila, da lahko reševalne ekipe vozilo po potrebi prestavijo. Vozniki, ki ustavijo svoje vozilo pred oviro na avtocesti, če sta neprevozni obe smerni vozišči, morajo ustaviti svoje vozilo na skrajni desni rob desnega smernega vozišča ali na skrajni levi rob prehitevalnega pasu. Na sredini med obema kolonama ustavljenih vozil mora biti dovolj prostora za prihod reševalnih in intervencijskih ekip. Vozniki in potniki v vozilih, ki niso udeleženi pri reševanju poškodovanih udeležencev nesreče, morajo ostati v vozilu, da niso ogroženi pri prehodih intervencijskih vozil, oziroma, da jih ne ovirajo.