Varnost pešcev

Hoja je najbolj naravna oblika gibanja in pešci smo najpogostejši udeleženci v prometu. Ne glede na to, ali živimo v mestu, na vasi, v osamljeni hiški na robu gozda, nas noge najpogosteje in najzanesljiveje ponesejo v svet.

Žal pa je tako, da smo pešci tudi najbolj ranljivi udeleženci prometa. Slovenske ceste vsako leto zahtevajo smrtne žrtve in hudo poškodovane tudi med pešci, zato je zavedanje, kako se obnašati v vlogi pešca, da bomo varni, še kako pomembno.

Kot pešci lahko za svojo varnost največ naredimo prav sami, nikoli pa ne pozabimo:

PEŠEC NIMA ABSOLUTNE PREDNOSTI – vedno se je potrebno prepričati, da lahko varno prečkamo cesto;
uporabljamo prometne površine, namenjene hoji pešcev (pločniki, hodniki, prehodi, podhodi, nadhodi);
če ni zagotovljenih površin za pešce, hodimo ob levem robu vozišča v smeri hoje, tako da nas nasproti vozeči vozniki prej opazijo;
vedno se prepričamo o varnem prečkanju ceste: pogledamo levo in desno, predno stopimo na vozišče;
cesto prečkamo hitro in brez nepotrebnega ustavljanja;
za večjo vidnost nosimo svetla in odsevna oblačila, dodamo tudi odsevna telesa: odsevni trakovi, kresničke, tudi svetilka je odsevno telo, ki opozarja na nas v temi, megli, dežju;
ponoči ali ob zmanjšani vidljivosti nosimo odsevnik na vidnem mestu. Glejte, da se odsevnik vedno nahaja na strani, ki je obrnjena proti vozišču;
obvezna uporaba prehodov za pešce. Na semaforiziranih prehodih počakamo pri zeleni luči za pešce – preden prečkamo prehod, pogledamo levo in desno kljub zeleni luči na semaforju! Na nesemaforiziranih prehodih smo zlasti pozorni na približujoča se vozila, počakamo, da se ta dejansko ustavijo iz obeh smeri (dvig roke, vzpostavitev očesnega kontakta z voznikom).