Hitrost

Podatki o prehitrih voznikih na naših cestah so še vedno zaskrbljujoči. V letu 2020 je življenje izgubilo 27 ljudi zaradi neprilagojene hitrosti, to je vsaka tretja smrtna žrtev na naših cestah.

Prometne nesreče zaradi neprilagojene hitrosti najbolj pogosto povzročajo mladi med 18. in 34. letom. Delež prometnih nesreč zaradi neprilagojene hitrosti se v zadnjem desetletju ni zmanjšal, ostaja okrog 17 %.

Najpogostejši vzroki za nastanek prometnih nesreč so:

• hitrost,
• neupoštevanje prednosti,
• nepravilna stran in smer vožnje,
• neustrezna varnostna razdalja,
• vožnja pod vplivom alkohola, mamil ali drugih psihoaktivnih snovi.

Upoštevanje cestno-prometnih pravil, prometne signalizacije, razmer na cesti, predvsem pa strpnost in sodelovanje med udeleženci v prometu lahko preprečijo marsikatero nesrečo.

Preberite in upoštevajte

Zavedati se moramo, da lahko že samo 10 km/h nad omejitvijo hitrosti (50 km/h) pomeni, da se naša pot ustavljanja podaljša kar za 12 m, kar pa je lahko znotraj naselja usodno. Zato je za doseganje večje varnosti v cestnem prometu pomembno, da znotraj naselij in na regionalnih cestah znižamo povprečne hitrosti. Z znižanjem povprečnih hitrosti za samo 1 km/h bi znotraj naselja število prometnih nesreč padlo za 4 %, izven naselja pa za 2 % (rezultati tujih raziskav).

Na to, da je počasneje tudi zares varneje, kaže tudi podatek, da je verjetnost smrti pešca ob trku pri hitrosti 50 km/h kar 85-odstotna, pri hitrosti 30 km/h pa se verjetnost, da bo pešec zaradi trka umrl, zmanjša na manj kot 10-odstotkov.

Hitrost je ključen dejavnik tveganja za najbolj ranljive skupine udeležencev (pešce, kolesarje, starejše in otroke), pomembna pa je tudi pri teži posledic voznikov in potnikov v vozilih.

Na avtocestah je hitrost pogosto povezana tudi s prekratko varnostno razdaljo med vozili.

Preventivna akcija Hitrost

Preberite tudi

• Alkohol
• Varnostni pas
• Stanje varnosti cestnega prometa v Sloveniji – statistika