Na teoretičnem delu vozniškega izpita se ugotavlja, ali ima kandidat za voznika znanje, predpisano s programom in pogoji ocenjevanja na vozniškem izpitu.
Za zagotavljanje nemotenega, varnega in umirjenega poteka cestnega prometa že dolgo ni več dovolj le obvladovati vozilo in standardne prometne situacije. Zaradi tega se na vozniškem izpitu vedno več pozornosti namenja teoretičnemu znanju, ki se vse bolj osredotoča na višje ravni znanj, še posebej na zavedanje in razumevanje tveganih situacij in ravnanj, ter temu, kako se takšnim tveganjem izogniti.
Teoretični del vozniškega izpita ima tudi številne prednosti pred praktičnim delom. V celoti poteka tako, kot je bil zasnovan in ni odvisen od prometnega okolja, v katerem se opravlja, spleta okoliščin in subjektivnih odločitev ocenjevalca. Preverjanje je lahko kompleksnejše, bolj raznoliko in predvidljivo. Z uporabo sodobnih računalniških orodij se lahko tudi približa praktičnemu delu in pri tem ohrani vse prednosti oblikovanja poljubnih situacij. Omogoča dodajanje različnih vsebin, simuliranje kakršnih koli prometnih okoliščin in različne načine opravljanja izpita.
Zakon o voznikih (Ur. list RS, št. 85/16 in 67/17) ne predvideva možnosti ugovora zoper oceno teoretičnega dela izpita. Zaradi tega je pomembno, da kandidat za voznika takoj po izpitu temeljito pregleda oddano elektronsko testno polo in da se takrat razrešijo vse morebitne nejasnosti ali nesoglasja.
Dobro teoretično znanje tudi olajšuje delo pri praktičnem delu usposabljanja, tako kandidatom kot učiteljem vožnje. Posamezniku tudi omogoča, da po pridobljenem vozniškem dovoljenju še naprej hitro in učinkovito napreduje.