Za preverjanje spretnosti vožnje in obvladovanja samega kolesa smo pripravili spretnostni poligon z 11 ovirami. Ovire predstavljajo posamezne okoliščine vožnje kolesa v prometu, s katerimi se lahko sreča kolesar v dejanskem prometu, kot so naprimer vožnja čez robnik, vožnja skozi ožino, nakazovanje smeri, izogibanje oviram na cesti, zavijanje, zaviranje, pesek na cesti, držanje ravnotežja na kolesu itd.
Začenjamo na posameznih ovirah, ko učenci te obvladajo, pa povezujemo po dve in na koncu vse ovire, ki jih vozijo povezane. Otrok, ki dobro obvlada kolo, lahko izpelje posamezne ovire brez večjih napak. Zato je uspešna izpeljava spretnostnega poligona predpogoj, da otroka spustimo na cesto v dejanski promet.
Elementi za postavitev spretnostnega poligona za kolesarje (86 kB)
Prometni poligon za kolesarje
Ko učenci dovolj dobro obvladajo kolo, preidemo na povezovanje teoretičnega znanja s praktičnim. Na prometnem poligonu začnejo otroci najprej na varni površini preizkušati osnovna prometna pravila za vožnjo kolesa, kot so pravilno vključevanje s kolesom v promet, zavijanje desno in levo, prepoznavanje in ustrezno ravnanje ob prometnih znakih, pravilo srečanja ter pravilo desnega, pravilo
prednosti itd.
Prometni poligon organiziramo na šolskem dvorišču ali šolskem igrišču z relativno malo enostavnih pripomočkov. Pripravimo si posamezne oblike križišč v zmanjšanem merilu (križišče X, križišče T in krožno križišče).
Križišča sestavimo na šolskem igrišču oz. primerno veliki varni površini. Uporabimo lahko letve (2 m dolžine, do 5 cm širine in do 1 cm debeline), s katerimi sestavimo obliko želenega križišča, ki ga opremimo s potrebnimi prometnimi znaki (Ustavi ali križišče s prednostno cesto) in talnimi oznakami (izdelane iz debelejše plastike – kapa plošče, plastične talne obloge, tapison ipd.). Širina voznih pasov dostopnih cest in križišča mora biti vsaj 2 m (celotna cesta torej 4 m), dolžina vstopne ceste v križišče, po kateri vozimo, pa najmanj 15 m. Križišča ne opremljamo v celoti, ampak le del, po katerem bodo učenci vozili, ostali deli pa ostanejo le označeni kot orientacija za vožnjo.
Na tako postavljenih križiščih je možno izvesti vse tisto, kar mora kolesar obvladati za varno vožnjo v križiščih (pogled nazaj, nakazovanje smeri, zavzemanje pravilnega položaja pred in v križišču, vožnja v križišču) in obenem pridobiti tisto orientacijo, ki je potrebna za pravilno razvrščanje in ustrezno vožnjo v križišču.
V križišču lahko istočasno vozi tudi več učencev, po prehodu za pešce lahko hodimo in s tem ustvarjamo pogoje za upoštevanje prednosti, pravilnega ustavljanja pred prehodom za pešce, v križišču ipd.
Ker za postavitev prometnega poligona ni potrebno označevanje s kredo ali barvo, se lahko križišča sestavijo tudi v zaprtem prostoru (telovadnici) ter se tako izkoristi za vožnjo kolesa tudi vremensko neprimerne dneve.
Elementi za postavitev prometnega poligona za kolesarje (39 kB)