Droge 2017-12-06T09:44:04+00:00

Droge

Po celem svetu narašča skrb glede uporabe drog v cestnem prometu. Medtem ko so tveganje in posledice pitja alkohola v povezavi z varnostjo v prometu precej dobro raziskane, se pomanjkanje podatkov odraža prav na področju drog v prometu. Dostopnih je le malo podatkov o globalni razsežnosti problematike uporabe prepovedanih drog med vožnjo, razmerjem med koncentracijo drog in tveganjem za nastanek prometne nesreče, pa tudi o zakonodajnih ukrepih in preprečevanju vožnje pod vplivom prepovedanih drog.

Prepovedane droge pomembno zmanjšujejo posameznikove sposobnosti varne udeležbe v prometu. Vpliv drog na vožnjo posameznika se razlikuje od substance do substance, vse pa vplivajo na zbranost, zmožnost presoje in reakcijski čas voznika. 

Prepovedane droge se delijo v 4 skupine:

  1. Depresorji centralnega živčnega sistema
  • Narkotični analgetiki
  • Anestetiki
  • Trankvilizatorji – pomirjevala
  • Hipnotiki – uspavalna sredstva
  1. Antiepileptiki
  2. Stimulansi
  3. Halucinogeni
  4. Kanabis

Uredba o razvrstitvi prepovedanih drog določa razvrstitev prepovedanih drog glede na resnost nevarnosti za zdravje ljudi, ki je lahko posledica njihove zlorabe, ter glede na uporabo v skupine I, II in III:

  • Skupina I: rastline in substance, ki so zelo nevarne za zdravje ljudi zaradi hudih posledic, ki jih lahko povzroči njihova uporaba in se ne uporabljajo v medicini.
  • Skupina II: rastline in substance, ki so zelo nevarne zaradi hudih posledic, ki jih lahko povzroči njihova uporaba in se lahko uporabljajo v medicini.
  • Skupina III: rastline in substance, ki so srednje nevarne zaradi posledic, ki jih lahko povzroči njihova zloraba in se lahko uporabljajo v medicini.
V 2016 je v Sloveniji v prometnih nesrečah, kjer je bil povzročitelj pod vplivom psihoaktivnih snovi in prepovedanih drog umrlo 11 udeležencev, 44 je bilo hudo telesno poškodovanih in 68 lažje telesno poškodovanih.

Agencija za varnost prometa je v letu 2016 izvedla raziskavo o uporabi drog med slovenskimi vozniki, katere ugotovitve so bile precej zaskrbljujoče. Skoraj eden od treh vprašanih (27 %) je že užival prepovedane droge. Kar 8 % vprašanih je pod vplivom drog že sedlo za volan. Med slovenskimi vozniki pa so najpogosteje prisotne naslednje droge: marihuana v 89 %, sledi kokain (14 %) in amfetamini (10 %), nato pa ekstazi (9 %), nore gobice, LSD in pomirjevala – vsaka droga v 7 % ter heroin v 6 %, valij (apaurin, diazepam) in crack (vsaka droga v 5 %) in metadon v 4 %. Kar vsak tretji, ki je vozil pod vplivom droge, je to počel redno (3-krat mesečno ali pogosteje).

Postopek za prepoznavo znakov oziroma simptomov, ki so posledica uporabe prepovedanih drog in drugih psihoaktivnih snovi v telesu

V skladu s 107. členom Zakona o pravilih cestnega prometa (v nadaljevanju ZPrCP) so policisti pred odreditvijo strokovnega pregleda dolžni izvesti preizkus z napravo ali sredstvom za hitro ugotavljanje prisotnosti teh snovi v organizmu ali predpisan postopek za prepoznavo znakov oziroma simptomov, ki so posledica teh snovi v organizmu. Postopek lahko opravijo zgolj policisti, ki so za to usposobljeni in imajo izdana potrdila o usposobljenosti.

Policist pri postopku preverja:

  • način vožnje (vijuganje, prekratka varnostna razdalja, povečana hitrost, počasna vožnja, težave pri zaustavitvi, nereagiranje na svetlobno prometni signalizacijo…);
  • izgled (se poti, drgeta, ga zebe, kiha, smrka, ima krče, ima bolečina, se praska…);
  • razpoloženje (depresivno, evforično…);
  • obnašanje (miren, upočasnjen, utrujen, zaspan, nezbran, apatičen, nedostopen, odklonilen, pogovor ni mogoč, zgovoren, vzburjen, jezen, preplašen, nasilen…);
  • drugi vidni znaki (pribor, vbodne rane);
  • govor (razločen, zatikajoč, nerazločen, smiselno nepovezan, brezbarven glas…);
  • oči (izgled – pordele, motne, drget, usmerjenost; zenice – velikost, reakcija…)

Uporaba hitrega testa

Na podlagi rezultata hitrega testa se policisti odločijo, ali bodo osebi odredili strokovni pregled z odvzemov vzorcev krvi in urina za analizo. Ne glede na rezultat hitrega testa, sta le rezultat analize vzorcev in mnenje zdravnika dokaz v nadaljnjem postopku.

Hitri test se opravi tako, da oseba pet sekund drži na jeziku testni listič, da se ta obarva rdeče. Listič z vzorcem sline nato policist vstavi v testni trak. Po največ osmih minutah je mogoče v okencu odčitati rezultat. Ta je pozitiven, če se testna črta obarva v rdeče.

Hitri test je namenjen ugotavljanju prisotnosti naslednjih drog v slini:

  • Kanabisa (Marihuane / Hašiša / THC),
  • Amfetaminov / Metamfetaminov / Ecstasya,
  • Benzodiazepinov,
  • Kokaina / Cracka,
  • Opiatov (Morfin / Heroin).

Strokovni pregled se izvaja v zdravstveni ustanovi, kamor voznika odpelje policija. Strokovni pregled obsega zdravniški pregled, s katerim se ugotavljajo znaki motenj v vedenju, ki lahko povzročijo nezanesljivo ravnanje v prometu, in odvzem vzorcev krvi, urina ali drugih telesnih tekočin oziroma tkiv zaradi ugotavljanja prisotnosti alkohola, prepovedanih drog, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi, ki vplivajo na zmožnost varne udeležbe v cestnem prometu. O strokovnem pregledu mora zdravnik takoj izdelati pisno mnenje, kri, urin, drugo telesno tekočino oziroma tkivo se  takoj pošlje v najbližji laboratorij, kjer se opravi analiza. Laboratorij mora opraviti analizo najkasneje v petnajstih dneh in o rezultatih takoj obvestiti tistega, ki je odredil strokovni pregled.

Vozniki, ki ne upoštevajo policistove odredbe za strokovni pregled, se izreče globa najmanj 1.200 EUR in 18 kazenskih točk, kar pomeni prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, če tako določi sodnik v rednem sodnem postopku. Enaka kazen je zagrožena, če si na preiskavah pozitiven na droge.

Droge vplivajo na DOŽIVLJANJE RESNIČNOSTI sprememba čustvovanja, vedenja in razmišljanja. Povzročajo psihično in fizično odvisnost, vplivajo na zaznavanje in predelavo informacij ter poslabšajo motorične reakcije. Lahko pa povzročijo tudi krče, tresenje, slabost, agresivnost.

Podobno kot pri alkoholu, prepovedane droge vplivajo na zmanjšanje naših sposobnosti varnega sodelovanja v prometu, zaznavo, predvidevanje in presojo ter odločanje in končne izvedbe ustreznega ravnanja.

Droge vplivajo na voznika tako, da je moteno

  • ocenjevanje varnostne razdalje
  • ocenjevanje hitrosti nasproti vozečih vozil
  • koordinacija gibov
  • koncentracija (pozornost)
  • presoja situacij.

Droge pa pri udeležencu v prometu povzročijo tudi:

  • zmanjšanje samokritičnosti
  • povečanje pripravljenosti za tveganje
  • precenjevanje lastnih sposobnosti
  • podaljšanje odzivnega časa
  • zožanje vidnega polja.
Vpliv najpogosteje uporabljenih drog med slovenskimi vozniki:

MARIHUANA –  upočasni reakcije; zmanjša koncentracijo; pogosto učinkuje uspavalno; vpliva na koordinacijo; slabše sledenje premikajočih objektov, neodločenost, slabo nadzorovanje hitrosti in bočne razdalje oz. varnostne razdalje, prezrtje prometne signalizacije, pretirano previdna ali počasna vožnja.

KOKAIN – občutek pretirane samozavesti; nepredvidljivo vedenje. Po vrhuncu: kot da si zbolel, si zaspan, nimaš koncentracije, preganjavica, depresija, občutljivost na svetlobo.

EKSTAZI – hitro bitje srca, adrenalinski občutek, pretirana samozavest in tvegano ravnanje. Po vrhuncu: razdražljivost, flashback… (podobno GHB, MDMA).

Kazen za vožnjo pod vplivom mamil, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi je vsaj 1.200 EUR in 18 kazenskih točk. Voznika se praviloma pridrži in se mu prepove nadaljnjo vožnjo. Za to kršitev je predpisan redni sodni postopek, v katerem lahko izrečejo prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja (predvidena kazen je 18 kazenskih točk). Enako velja pri odklonitvi strokovnega pregleda.

  • Ne ogrožaj svojega zdravja in ne uživaj prepovedanih drog!
  • Če ste vzeli prepovedano drogo, NIKOLI ne sedite za volan (ali na motor, kolo)!
  • NIKOLI se ne usedite v vozilo, kjer je voznik pod vplivom prepovedane droge!
  • Poskrbite, da se tudi kdo od vaših prijateljev ne odpravi na cesto, če je vzel drogo!

 

Še vedno veljajo napačna prepričanja, kot so:

  • »Vozim bolje, če sem zadet, sem počasnejši in zato bolj varen.«

Pogosto se sliši takšen argument, da trava naredi bolj previdnega voznika, saj s počasno vožnjo kompenzira negativni vpliv droge. Resnica pa je v tem, da se je reakcijski čas voznika še bolj zmanjša, kot se zmanjša hitrost vožnje in poskusi kompenzacije niso dovolj, da ostanete varni. Prometne nesreče se zgodijo nenadoma in so nepredvidljive. Počasnejši reakcijski čas pomeni, da imate kot voznik precej manj možnosti opaziti nesrečo in se ji izogniti.

  • »Nekatere prepovedane droge nimajo učinka na vožnjo.«

Zmotno je prepričanje da so mehke droge, kot je marihuana, manj nevarne oziroma imajo manjši vpliv na vožnjo. Vse prepovedane droge (kanabis, haš, spid, kokain, ekstrazij, nore gobice itd.) vplivajo na delovanje možganov in pomembno vplivajo na nezmožnost za vožnjo (pretirano tveganje – prehitra vožnja, neuporaba varnostnega pasu, brezobzirnost; pretirana samozavest; nezmožnost kontrole hitrosti, slabša pozornost in presoja, težave pri koncentraciji na vozišče, počasnejši reakcijski čas; nenadni gibi, slaba fizična koordinacija, zaspanost).

  • »Policija ne more ugotoviti ali vozim pod vplivom drog.«

Policija lahko ugotovi ali vozite pod vplivom drog in ukrepa, ne glede na to katero drogo ste vzeli. Policisti opravijo postopek za prepoznavo znakov oziroma simptomov, ki so posledica mamil, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi v organizmu pri vozniku na listu mesta. Policist pa lahko odredi tudi strokovni pregled.

  • »Kot voznik začetnik zame velja pravilo 0,0 alkohola, to pa ne velja za droge.«

Droge so pri voznikih popolnoma nesprejemljive. Če vozite pod vplivom drog, velja isto kot pri vožnji pod vplivom alkohola (več kot 0,52 g/mg) – prenehanje veljavnosti oz. odvzem vozniškega dovoljenja.

  • »Lahko odklonim testiranje za droge, brez posledic zame.«

Lahko odklonite strokovni pregled, a je kazen enaka, kot če bi bili pod vplivom droge (18 kazenskih točk, 1.200 EUR, prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja oz. odvzem).

  • »Zdravila, ki jih dobim na recept, ne predstavljajo nobene nevarnosti za vožnjo.«

Določena zdravila vplivajo na zmožnost upravljanja vozil ali strojev. Na zunanji škatlici zdravila je narisan rdeč trikotnik, ki je pobarvan v celoti ali pa je samo rdeče obrobljen (zato ta zdravila tudi imenujemo trigoniki): ▲ …upravljanje z vozili in delo s stroji je povsem prepovedano! ∆ …upravljanje z vozili in delo s stroji je relativno prepovedano! Preden boste začeli jemati novo zdravilo, vselej povprašajte zdravnika ali farmacevta v lekarni, če in kako zdravilo vpliva na sposobnost upravljanja vozil in strojev.

  • »Ker redno kadim travo, sem navajen in policisti sploh ne bodo opazili, da sem zadet.«

Policisti so usposobljeni za prepoznavo »zadetih« voznikov s pomočjo postopka za prepoznavo znakov ali simptomov. Ali ste droge navajeni, ne vpliva na rezultate teh preverjanj. Na primer: uporaba kapljic za oči ne vpliva na vaše sposobnosti in zato ne morete preslepiti policista.

pozanimaj se o posledicah, ne podleži napačnim prepričanjem!

 

Sebastjan Čuk, Namestnik vodje gasilske izmene, v gasilski enoti Nova Gorica:

Vseh prometnih nesreč ne moremo preprečiti, zagotovo pa bi lahko vse tiste, ki nastanejo zaradi alkohola oziroma droge. Na to pomislim vsakič, ko se iz oči v oči srečam s grozljivimi posledicami, ki jih takšni vozniki povzročijo v prometu.

Življenje je eno samo, spoštujte ga in si ga ne zapravite zaradi trenutka nespameti. Če se v gostilni sam sebi zdiš junak, na cesti kaj kmalu postaneš bedak.

 

Tomaž Tomaževic, Pomočnik komandirja, Postaja prometne policije Kranj

Težko je, ko pri obravnavi in preiskovanju prometne nesreče izveš, da je bil njen povzročitelj pod vplivom drog – še posebno če je bila posledica smrt mlade kolesarke. Znano je, da so droge le eden od dejavnikov, ki povečujejo možnost za nastanek nesreče, saj voznik zaradi njihovega učinka ni dovolj osredotočen na vožnjo ali pa vozi agresivneje in nevarneje. Ko doživiš takšno posledico nesreče – smrt, preprosto nočeš, da bi kdor koli v prometu vozil pod vplivom drog. Smrti se namreč ne da izbrisati iz življenja svojcev in povzročiteljev ali iz njihovih in naših spominov. Sam moram zaradi svojega dela nositi te spomine v sebi, vam pa jih ni treba. Vaše življenje je lahko mnogo lepše brez drog.

 

Gregor Vidrih, Nujna medicinska pomoč, dipl. zdr.:

Poškodovanci v prometnih nesrečah, ki so pod vplivom prepovedanih drog, predstavljajo reševalnim službam velik problem. Osnovni problem na terenu je prepoznava zlorabe drog, saj so znaki lahko podobni znakom poškodbe glave, znakom določenih presnovnih, duševnih in ostalih bolezni. Tak poškodovanec je lahko slabo odziven, nezavesten, lahko je pretirano vznemirjen, halucinira, lahko je agresiven. Med oskrbo na terenu se lahko tako stanje spreminja, kar predstavlja reševalcem poseben izziv. Ne gre pa zanemariti tudi problema varnosti za reševalce v takih primerih. Vožnja pod vplivom drog pomeni zavestno ogrožanje sebe in ostalih udeležencev v prometu. Ne dovolite, da vas in vaše najbližje zaznamuje za celo življenje!

 

Erika Medle Semec, profesorica nemščine in angleščine

Ne moremo si zatiskati oči! Uživanje drog na ulicah in šolah je žal zelo razširjeno. V srednjih šolah je gotovo največ tistih dijakov, ki poskusijo droge iz radovednosti ali zaradi potrebe po sprejetosti v družbo. Mišljenje, da imajo dijaki uživanje »pod kontrolo« in lahko pravočasno prepoznajo mejo, ko uživanje postane odvisnost, je na žalost zmotno. Zato recimo NE drogam!

Jan Brodar, Vodja gasilske preventive, JZ Gasilska brigada Koper

Gasilci se med svojim delom srečujemo z veliko vrstami nesreč. Med najbolj napornimi in neprijetnimi so zagotovo tehnične intervencije na prometnih nesrečah. Nobenemu od nas ni lahko, ko nas sredi noči ali zgodaj zjutraj pokličejo na pomoč zaradi prometne nezgode. Ko se pripeljemo na kraj dogodka in uzremo zveriženo pločevino avtomobilov ter ponesrečence, ki včasih stokajo, včasih kričijo, včasih pa samo negibno ležijo, se zavemo, kako tanka je meja med noro veselico in tragičnim dogodkom. Še nekaj minut pred našim prihodom so fantje in punce v avtu najverjetneje prepevali in se smejali, ob našem prihodu pa slika ni več prav nič vesela. Pogosto sta za nesrečo kriva alkohol ali prepovedane droge. Zato pozivam vse udeležence prometa, mlade in starejše, naj ne uživajo drog ali pijejo alkohola kadar so udeleženi v prometu. Nobena veselica ni tako dobra, da bi bila vredna žalosti in gorja, ki ju lahko v prometu povzroči vožnja pod vplivom drog ali alkohola.

Gregor Kovačič, Dijak Ekonomske šole Novo mesto

Živijo! Sem Gregor Kovačič in sem star 17 let. Hodim na Ekonomsko šolo Novo mesto in vidim veliko oseb, ki uživajo droge. Jaz osebno nimam problemov s takimi ljudmi, ampak se bojim kaj se jim lahko zgodi, ali kaj oni lahko naredijo meni. Tako da prosim vas, ne bodite bedaki in vozite trezno.

Valerija

Tudi jaz sem bila udeležena v nesreči, ki jo je povzročil zadrogiran voznik. Sicer je prišlo »samo« do materialne škode, a povzročitelju nesreče ni bilo niti mar za to. Ko je stopil iz avta, je deloval popolnoma zadet. Po tem dogodku ga nisem več videla.

Miha iz Ljubljane

Pred našim blokom vsak dan vidim družbo, ki kadi travo. Vidim, da se včasih kdo od njih usede v avto. Strah me je, da bo kdo od njih na cesti komu prekrižal pot. Verjetno se ne bi ravno lepo končalo.

Maja

Sama imam veliko prijateljev, ki se na zabavah poslužujejo takšnih ali drugačnih drog. Ker vem, da je veliko teh zabav tudi v oddaljenih krajih, se vsakič sprašujem, kdo je tisti, ki vozi.. Groza me je samo ob misli, da je to nekdo izmed njih.

Tanja 24 let, Medvode

Po zabavi v enem izmed ljubljanskih lokalov, sva se s kolegico odpravili domov s taksijem. Pred nama je hodila družba treh deklet in dveh fantov. Pogovarjali so se koliko so skadili, pa ne čikov. Grozen občutek sem dobila, ko sem videla, da je starejši fant vzel ključe od avta iz žepa. A ker jih nisem poznala, si nisem upala nič reči. Odpeljali so se z avtom, midve s kolegico pa sva sedli v taksi.