Družbeno ekonomski stroški prometnih nesreč

//Družbeno ekonomski stroški prometnih nesreč
Družbeno ekonomski stroški prometnih nesreč 2017-10-30T13:41:51+00:00
Prometne nesreče imajo mnogo negativnih posledic, saj povzročajo izgubo virov, človeških življenj in blaginje.

Pri vrednotenju skušamo vključiti vse te posledice. Nekatere od stroškov lahko vežemo na udeležence prometnih nesreč (npr. medicinski stroški), druge pa na sam dogodek oziroma prometno nesrečo (npr. materialna škoda). Zato se prva stopnja klasifikacije stroškov deli na dve skupini:

  • stroški udeleženca in
  • stroški prometne nesreče.

Znotraj posamezne skupine lahko opredelimo širše kategorije stroškov, znotraj le-teh pa opredelimo posamezne elemente stroškov.

 

Družbenoekonomski stroški na enoto (z upoštevanjem SVŽ) v letu 2016

 

<style=”text-align:center”>
STROŠKI PROMETNIH NESREČ
LETO
brez poškodovanih
z lahko poškodovanimi
s hudo poškodovanimi
s smrtnim izidom
EUR
2016
5.723
10.902
12.328
33.348
STROŠKI POSLEDIC PROMETNIH NESREČ
LETO
brez poškodb
z lahko tel. poškodbo
s hudo tel. poškodbo
s smrtnim izidom
EUR
2016
35
19.811
200.893
1.729.470

 

 

Skupni družbenoekonomski stroški prometnih nesreč v zadnjih 5. letih
Leto
Skupni družbeno ekonomski strošek PN brez upoštevanja SVŽ
delež BDP
Skupni družbeno ekonomski strošek PN z upoštevanjem SVŽ
delež BDP
BDP
2012
576.750.357
1,60%
1.112.922.091
3,09%
35.988.300.000
2013
512.275.177
1,43%
1.002.377.323
2,79%
35.907.500.000
2014
503.200.324
1,35%
1.002.175.714
2,69%
37.303.200.000
2015
518.601.769
1,34%
1.081.076.925
2,80%
38.570.000.000
2016
523.856.748
1,32%
1.108.162.601
2,80%
39.576.900.000

SVŽ – statistična vrednost življenja.

Osnova za oceno stroškov prometnih nesreč v R Sloveniji temelji na rezultatih raziskovalne naloge “Vrednotenje prometnih nesreč na cestah v Republiki Sloveniji”, ki jo je julija 2000 za Direkcijo Republike Slovenije za ceste izdelalo podjetje OMEGAconsult, projektno management d.o.o. Ljubljana. Izhodiščne vrednosti, korigirane leta 2004, so vsako leto revalorizirane po indeksu rasti cen. V letu 2008 so bile ponovno korigirane, vsako leto se revalorizirajo po bruto domačem proizvodu. V letu 2014 je bila na podlagi podatkov iz leta 2012 izdelana zadnja posodobitev vrednotenja družbenoekonomskih stroškov prometnih nesreč.

Stroški udeleženca
1. Medicinski stroški
– Prva pomoč in nujni prevoz
– Urgentno zdravljenje
– Hospitalno zdravljenje
– Ambulantno zdravljenje in rehabilitacija
– Domača nega
– Zdravila in pripomočki

2. Nemedicinska rehabilitacija
– Prilagoditev stanovanja za invalidne osebe

– Posebne zahteve za mobilnost invalidnih oseb
– Poklicna rehabilitacija
– Izobraževanje za otroke

3. Izgubljena proizvodnja (bruto ali neto)
Izgubljena proizvodnja zaposlenih oseb

Izgubljena netržna proizvodnja (v gospodinjstvu, prostem času)
Bodoča ali potencialna izguba proizvodnje (otroci)

4. Drugi ekonomski stroški
– Obiski poškodovanih

– Izgubljena proizvodnja članov gospodinjstva
– Prezgodnji pogreb
– Potrebna pomoč

5.Človeški stroški
– Izguba pričakovane preostale življenjske dobe

– Fizično in duševno trpljenje udeležencev (bolečina, žalovanje, psihične težave, trajne estetske posledice, zmanjšana kakovost življenja)
– Duševno trpljenje sorodnikov in prijateljev udeležencev (bolečina, žalovanje, psihične težave, zmanjšana kakovost življenja.

Stroški prometne nesreče
1. Materialna škoda
– Škoda na vozilih

– Škoda na cesti
– Škoda na zgradbah in objektih
– Škoda na osebni lastnini
– Škoda na blagu (pri tovornih vozilih)
– Okoljska škoda

2. Administrativni stroški
– Policijski stroški (tudi zapor)
– Stroški gasilcev
– Administrativni stroški zdravstvenega zavarovanja
– Administrativni stroški ostalih zavarovanj
– Pravniški stroški

3. Drugi stroški
– Izguba zaradi zmanjšane uporabe kapitalnih dobrin (stroški najema)
– Stroški zastojev (gorivo, čas, škodljive emisije motornih vozil)
– Izguba proizvodnje zapornikov (v zaporu zaradi prometne nesreče)

Vsi ti stroški so vezani na posledice nesreč. Pri tem pa niso vključeni stroški preprečevanja nesreč ali strahu pred nesrečami. Prav tako niso dosledno izpeljani vsi narodno-gospodarski učinki prometnih nesreč na proizvodnjo in nezaposlenost. V tem smislu bi lahko bila zmanjšana poraba žrtev prometnih nesreč obravnavana kot ugoden učinek in bi zmanjševala izgubo zaradi izpada proizvodnje teh oseb, izguba pričakovane preostale življenjske dobe (zaradi smrti udeležencev) pa v narodnem-gospodarstvu zmanjšuje stopnjo nezaposlenosti.