V sklopu Javne agencije Republike Slovenije za varnost prometa predstavljajo pomembno sestavino Raziskave namenjene izvajanju politike in ukrepov za večjo varnost cestnega prometa, ki jih ni mogoče pokriti v sklopu posameznih tematskih prednostnih področij.
Osnovni namen tega področja je znanstvena, strokovna in metodološka podpira oblikovanju in izvajanju politike in ukrepov za večjo varnost cestnega prometa, ki imajo pomemben vpliv na varnost vseh državljank in državljanov Republike Slovenije, in spremljanje njihovih učinkov.
Vpliv vremena na prometno varnost
“Slabo vreme povzroči največ prometnih nesreč.”
“Sneg in led sta najnevarnejša vremenska dejavnika za promet.”
“Veter ni nevaren za promet, razen pri orkanskih sunkih.”
To je le nekaj mitov o vplivu vremena na promet.
Da bi zmanjšali ugibanja in razkrili številne mite o tem, kakšen vpliv ima čisto zares vreme na nastanek prometnih nesreč in posledično varnost v prometu, smo se na AVP odločili pripraviti študijo o vplivu vremena na nastanek prometnih nesreč. Za osnovo smo vzeli zanimivo raziskavo nizozemskega raziskovalnega instituta SWOV, ki smo jo, kjer je bilo to mogoče, dopolnili s številnimi ustreznimi slovenskimi podatki.
Avtorji so pregledali številne študije o vplivu dežja, snega, toče, megle, vetra, … pa tudi nizkega sonca in osvetljenosti nasploh in prišli do zanimivih rezultatov. Sicer se pojavljajo razlike med posameznimi državami in vremenskimi neprilikami, toda iz celotnega dokumenta vendarle lahko razberemo, da je tako imenovano “slabo vreme” predvsem pa spolzkost vozišča (npr. zaradi dežja) le redko krivo za večje število nesreč. Čeprav slabe vremenske razmere, kot so dež, sneg, megla ali nizke temperature, povečujejo tveganje za prometne nesreče, večina nesreč še vedno nastane v dobrih vremenskih razmerah, kot so jasno ali oblačno vreme, na suhem cestišču z dobrim oprijemom. Iz tega lahko sklepamo, da je še vedno voznik tisti, ki je najbolj odgovoren za varno vožnjo, bistveno manj pa vplivajo vreme, sodobna tehnika ali infrastruktura.
Glavne ugotovitve za posamezne vremenske pojave:
Dež:
- Povzroča daljšo zavorno pot, slabši oprijem pnevmatik in akvaplaning.
- Zmanjšana vidljivost zaradi pršenja vode in zamegljenih stekel.
- Tveganje za nesreče se poveča, še posebej na avtocestah in izven naselij, kjer je prilagajanje hitrosti manj učinkovito.
Sneg in toča:
- Snežne in točne padavine povzročajo spolzko cestišče in daljše zavorne poti.
- Prvi sneg po daljšem obdobju brez snega pogosto poveča tveganje za nesreče.
- Tveganje na snegu je dvakrat večje kot v povprečnih vremenskih razmerah.
Megla:
- Znatno zmanjšuje vidljivost, kar otežuje pravočasne reakcije.
- Tveganje za nesreče se poveča predvsem na priključkih avtocest in v gosto poseljenih območjih.
- Nizke hitrosti vožnje v megli pogosto niso zadostne za preprečitev nesreč.
Močan veter:
- Bočni veter in sunki vetra močno otežujejo vožnjo, zlasti za tovorna vozila, vozila s prikolicami in motoriste.
- Veter pogosto povzroči padce vej, dreves ali premikanje drugih ovir na cesti.
Spolzkost cestišča:
- Povzročajo jo sneg, poledica, blato, mokro listje ali mastne površine.
- Največ prometnih nesreč zaradi spolzkosti se zgodi pozimi, pri čemer je delež prometnih nesreč na spolzkem vozišču približno 1 % vseh nesreč.
Nizko sonce:
- Jutranje in večerno sonce pogosto zaslepi voznike, kar poveča tveganje za nalete od zadaj ali spregled pešcev in kolesarjev.
- Jeseni, pozimi in spomladi, ko je sonce nizko nad obzorjem, se število nesreč poveča za do 20 %.
Visoke temperature:
- Vročinski valovi povečajo tveganje za nesreče za 12–20 %, zaradi utrujenosti, slabše koncentracije in razdražljivosti voznikov.
- Vročina poveča tudi tveganje za eksplozijo pnevmatik, še posebej pri nepravilno napolnjenih gumah.
Statistične ugotovitve:
- V Sloveniji se več kot 60 % prometnih nesreč zgodi v jasnem vremenu, predvsem zaradi višje gostote prometa in pogostejšega tveganega vedenja voznikov.
- Slabe vremenske razmere (dež, sneg, megla) predstavljajo le manjši delež vseh nesreč, saj vozniki v teh razmerah pogosto vozijo previdneje.
Prilagajanje udeležencev v prometu:
- Udeleženci običajno zmanjšajo hitrost in povečajo varnostno razdaljo, vendar prilagoditve pogosto niso dovolj učinkovite.
- Slabo vreme vpliva tudi na zmanjšanje mobilnosti ranljivih skupin na cesti, kot so pešci in kolesarji, kar nekoliko zmanjša število nesreč v teh pogojih.
Preventivni ukrepi:
- Ključni ukrepi vključujejo ustrezno vzdrževanje cestne infrastrukture (npr. odvodnjavanje, posipanje), napredne tehnologije v vozilih (npr. ESP, ABS) ter prilagoditev omejitev hitrosti glede na vremenske razmere.
- Izobraževanje voznikov o vožnji v slabih vremenskih razmerah bi lahko pomembno prispevalo k zmanjšanju nesreč.
Zaključek:
Medtem ko slabe vremenske razmere povečujejo tveganje za prometne nesreče, glavni dejavnik še vedno ostaja človeški faktor. Preventivni ukrepi, vzdrževanje infrastrukture in uporaba naprednih tehnologij v vozilih lahko bistveno zmanjšajo število nesreč in njihove posledice. Večja ozaveščenost in prilagajanje vožnje trenutnim razmeram ostajata ključa do varnosti. V prihodnosti lahko pričakujemo več ekstremnih vremenskih razmer, kot so intenzivne padavine, suša in vročinski valovi, kar bo dodatno vplivalo na varnost v prometu.
Še več zanimivih podatkov, analiz in ugotovitev najdete v dokumentu
Prometna varnost motoristov v Republiki Sloveniji
Javna agencija Republike Slovenije za varnost prometa v sodelovanju z dr. Tomažem Tollazzijem predstavlja retrospektivno monografijo Stanje na področju prometne varnosti motoristov v Republiki Sloveniji
Namen in cilj
Gradivo celovito prikazuje stanje prometne varnosti motoristov v Sloveniji in Evropi, ukrepe za izboljšanje varnosti, pregled zakonodaje in tehničnih rešitev ter obete za prihodnost. Cilj monografije je prispevati k razumevanju dejavnikov prometnih nesreč motoristov in spodbuditi uvedbo učinkovitih ukrepov za zmanjšanje tveganj.
Vsebina
Dokument med drugim vključuje:
- Zgodovinski pregled dejavnosti za izboljšanje varnosti motoristov v Sloveniji, ki je bila med prvimi državami EU z uvedbo zaščitnih ukrepov.
- Analizo stanja v EU in Sloveniji, kjer je tveganje za motoriste še vedno izrazito višje kot za voznike osebnih vozil.
- Podrobne rezultate prometno-varnostnih analiz, ki zajemajo obdobje 2015–2024, vključno z dejavniki nesreč, tipičnimi lokacijami in profili povzročiteljev.
- Pregled ključnih slovenskih podzakonskih aktov, smernic in tehničnih specifikacij (npr. motoristične letve).
- Opis fizičnih in sistemskih ukrepov, ki zajemajo prometno signalizacijo, varnostne ograje, pasivno varne stebričke, talne oznake ter celovite preventivne akcije.
- Primer dobre prakse: preverjanje učinkov uvedbe zaščitne infrastrukture (motoristične letve in pasivno varni stebrički) na odseku Stari log–Dvor s tehnologijo sledenja pogleda motoristov (eye-tracking) in analizo sprememb voznih linij.
- Oceno prihodnjih izzivov, kot so prilagoditev zakonodaje, poenotenje predpisov na ravni EU ter morebitna uvedba “lane splittinga” v zastojih.
Ključne ugotovitve
- V Sloveniji je tveganje za smrtne prometne nesreče motoristov med najvišjimi v EU.
- Skoraj polovica smrtnih nesreč motoristov se zgodi brez udeležbe drugih vozil.
- Največ nesreč se zgodi v levih ovinkih in na cestnih odsekih z majhnim radijem krivine.
- Dodatna zaščita infrastrukture (npr. motoristične letve) pomembno prispeva k večji pozornosti motoristov in varnejšim voznim linijam.
- Dolžina motorističnih ograj z dodatnimi zaščitami v Sloveniji presega 50 km.
Dokument je namenjen
- upravljavcem cestne infrastrukture,
- odločevalcem na področju zakonodaje,
- izvajalcem preventivnih aktivnosti in usposabljanj,
- raziskovalcem prometne varnosti.
Z upoštevanjem analiz in priporočil je mogoče načrtovati dodatne ukrepe za zmanjšanje števila nesreč in izboljšanje varnosti motoristov v vseh fazah življenjskega cikla ceste.
Nujni oz. zahtevani piškotki so vključeni