Na podlagi Direktive 2008/96/EC Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. november 2008 o izboljšanju varnosti cestne infrastrukture morajo države članice zagotoviti, da pristojni subjekt za vsako prometno nesrečo, ki se zgodi na vseevropskem cestnem omrežju (TEN-T) sestavi poročilo o nesreči. Država članica si mora prizadevati, da v poročilo vključi vse elemente, ki so za to potrebni.

Direktiva je v naši zakonodaji implementirana v Zakonu o cestah (ZCes) v 91. členu ter v Pravilniku o preverjanju varnosti cestne infrastrukture in usposabljanju presojevalcev varnosti cest v poglavju VI. Raziskava dejavnikov nastanka prometnih nesreč.

Javna agencija RS za varnost prometa (v nadaljevanju AVP) je v letu 2011 in 2012 sodelovala v vseevropskem projektu raziskovanja dejavnikov prometnih nesreč DaCota, ki je v okviru pilotnega projekta rezultiral v (5) terenskih raziskavah prometnih nesreč. V času veljavnosti 91. člena Zakona o javnih cestah je AVP uspelo združiti strokovni in znanstveni potencial strojne fakultete v Ljubljani, ljubljanske in mariborske gradbene fakultete, medicinske fakultete ter fakultete za varnostne vede. S strokovnjaki teh institucij smo skupaj pripravili slovensko metodologijo raziskovanja dejavnikov prometnih ne­sreč.

Poročilo o raziskovanju

Na agenciji smo v letu 2016 pričeli z raziskovanjem dejavnikov nastanka prometnih nesreč s področja cestne infrastrukture. V raziskovanju dejavnikov nastanka prometnih nesreč sodelujemo z licenciranimi presojevalci varnosti cest in Policijo. S pomočjo raziskovanja prometnih nesreč, poleg vzroka za nastanek prometne nesreče, dobimo tudi določene dejavnike, ki so vplivali na nastanek prometne nesreče ali pa na težo poškodbe udeleženca, predvsem iz vidika cestne infrastrukture. V obdobju 2017 – 2019 je pri raziskovanju prometnih nesreč z udeležbo motoristov sodeloval tudi strokovnjak s področja ravnanja motoristov.

Raziskovanje dejavnikov opravljamo retrospektivno.

– V letu 2016 je bilo raziskanih 17 prometnih nesreč, od tega 14 prometnih nesreč s smrtnim izidom, 2 prometni nesreči s hudimi telesnimi poškodbami ter raziskava mesta prometne nesreče, kjer se pogosto pojavljajo prometne nesreče.

– V letu 2017 je bilo raziskanih 24 prometnih nesreč s smrtnim izidom, v katerih je skupaj umrlo 26 udeležencev cestnega prometa. Poleg umrlih je bilo 5 udeležencev hudo telesno poškodovanih, 12 udeležencev pa se je lažje telesno poškodovalo. Največ umrlih je bilo motoristov – od tega 14 voznikov in 2 potnika.

– V letu 2018 je bilo raziskanih 25 prometnih nesreč, od tega je bilo 24 prometnih nesreč s smrtnim izidom ter 1 prometna nesreča s hudimi telesnimi poškodbami. Skupaj je v raziskanih prometnih nesrečah umrlo 26 udeležencev, 5 je bilo hudo telesno poškodovanih, 12 pa lažje telesno poškodovanih. Največ umrlih je bilo voznikov motornih koles – 15 umrlih.

– V letu 2019 je bilo raziskanih 18 prometnih nesreč, od tega jih je bilo 13 s smrtnim izidom ter 5 s hudimi telesnimi poškodbami. Skupaj je umrlo 18 udeležencev, 8 je bilo hudo telesno poškodovanih, 2 udeleženca pa sta bila lažje telesno poškodovana. Največ umrlih udeležencev je bilo voznikov osebnega avtomobila – 9 umrlih.

– V letu 2020 je bilo zaradi epidemije Covid-19 raziskovanje okrnjeno. Skupaj je bilo raziskanih 7 prometnih nesreč s smrtnim izidom, v katerih je umrlo 11 udeležencev, 2 udeleženca pa sta bila lažje telesno poškodovana. Največ umrlih je bilo voznikov in potnikov v osebnem avtomobilu – skupaj 5 umrlih.

Z raziskovanjem nadaljujemo tudi v letu 2021.