(Ljubljana, 3. junij 2019) V Državnem svetu Republike Slovenije je potekal celodnevni strokovni posvet o varnosti cestnega prometa, ki sta ga pripravila Agencija za varnost prometa in Državni svet, na katerem so strokovnjaki z različnih področij ocenili, da je v Sloveniji na tem področju še veliko priložnosti za izboljšanje stanja. Med izzivi so izpostavili nadzor v prometu, infrastrukturno stanje, izobraževanje mladih voznikov in vpeljevanje novih tehnologij v avtomobilizmu.

Negativne posledice uživanja oz. zlorabe alkohola se kažejo na zelo različnih družbenih področjih, med bolj izpostavljenimi pa je vpliv na prometno varnost. Kot je razvidno iz podatkov agencije za varnost prometa, približno vsaka deseta prometna nesreča nastane kot posledica alkoholiziranosti povzročitelja, pri nesrečah s smrtnim izidom pa skoraj vsaka tretja.

Lani so na slovenskih cestah sicer našteli nekaj čez 18.000 prometnih nesreč, v približno tretjini primerov so bili udeleženci v njih poškodovani. Umrlo je 91 ljudi, kar je sicer najmanj od začetka beleženja uradne statistike leta 1954, a so prvi letošnji meseci že so postregli z bolj črno statistiko. Do ponedeljka je tako na slovenskih cestah umrlo 44 ljudi, kar je šest več kot v enakem obdobju lani.

Namen posveta je bil odpreti zlasti strokovno razpravo o preprečevanju vožnje pod vplivom alkohola in izmenjati stališča različnih strok o tej problematiki. Ogledati si želijo primere dobrih praks in na ta način oblikovati učinkovite ukrepe za izboljšanje varnosti v cestnem prometu in za zasledovanje vizije nič, ki pomeni nič žrtev na slovenskih cestah, je zbranim pojasnila v.d. direktorice agencije za varnost prometa Vesna Marinko.

Tudi predsednik državnega sveta Alojz Kovšca je poudaril, da je treba storiti vse, da se čim prej približamo “viziji nič”. Med razlogi za smrtne prometne nesreče poleg alkohola izpostavil tudi slabe in nevzdrževane ceste in “nizko prometno kulturo, ki jo gojimo Slovenci”. Tudi v DS bodo v prihodnje organizirali podobne posvete, na kateri bodo naslovili tudi vozniško kulturo ter zlorabo psihotropnih snovi in načine, na katere bi lahko policisti takšne voznike prepoznali in trajno odstranili iz prometa, je napovedal.

Ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek pa je opomnila, da so se lanski spodbudni rezultati na področju varnosti v cestnem prometu že v prvih mesecih letošnjega leta kljub enaki zakonodaji zelo poslabšali. Zato na ministrstvu že pripravljajo spremembo zakona o pravilih v cestnem prometu, ki naj bi bil v kratkem v javni razpravi, nato pa čim hitreje tudi v parlamentarni obravnavi. Njene vsebine Bratuškova danes še ni želela podrobneje pojasnjevati, je pa poudarila, da samo zakonske spremembe ne bodo dovolj. Samo s povečanjem osebne odgovornosti vseh udeležencev v prometu bo po njenih besedah mogoče prometno varnost še izboljšati.

Tudi notranji minister Boštjan Poklukar je opomnil, da je število žrtev na slovenskih cestah v letošnjem letu nekoliko višje kot v enakem obdobju lani. Izpostavil je, da so brezbrižni posamezniki, ki gredo na cesto alkoholizirani ali ki kršijo cestnoprometne predpise, “nevarni za celotno družbo”.

Ministrstvo za pravosodje medtem zlasti zanima, ali so obstoječe kazni, zlasti tiste, ki so opredeljene v kazenskem zakoniku, primerne, ali bi jih bilo smiselno še povišati. Na tem področju je po besedah pravosodne ministrice Andreje Katič potrebno zlasti dobro medresorsko sodelovanje, zato jo veseli tudi današnja udeležba vseh pristojnih ministrov na konferenci. Tudi Katičeva je izpostavila odgovornost vsakega posameznika za prometno varnost. “Če se kdor koli od nas sreča s tem, da nekdo vlomi v trgovini in tam krade, tepe psa ali maltretira otroka, to takoj skušamo preprečiti. Ko je kateri izmed naših znancev, prijateljev ali sorodnikov utrujen, pod vplivom zdravil ali celo pod vplivom nedovoljenih snovi ali vinjen, pa tega ne poskušamo dovolj odločno preprečiti,” je ponazorila. Na tem področju bi po njenih besedah lahko tudi kot družba naredili korak naprej.

Minister za zdravje Aleš Šabeder pa je poudaril, da na ministrstvu teče že mnogo aktivnosti v zvezi s prekomerno rabo alkohola in njenim vplivom na varnost v cestnem prometu. Zagotovil je, da bodo s temi dejavnostmi nadaljevali, med drugim pripravljajo javni razpis, v katerega bodo vanje vključili tudi nevladne organizacije.

Zbrane na konferenci je nagovoril tudi izvršni direktor Evropskega sveta za varnost prometa Antonio Avenoso, ki je opomnil, da na evropskih cestah umre kar 70 ljudi na dan, četrtina teh zaradi vožnje pod vplivom alkohola. To problematiko je zato po njegovih besedah treba nasloviti z različnih zornih kotov, na eni strani s predpisi, ki bi dali voznikom vedeti, da vožnja in alkohol nikoli ne gresta skupaj, na drugi strani pa tudi z dodatnim ozaveščanjem, kampanjami in nenazadnje primernimi kaznimi za neodgovorne voznike.

Robert Štaba, podpredsednik Evropskega združenja žrtev prometnih nesreč je uvodoma spregovoril o Deklaraciji Valetta, ki spodbuja države in nosilce aktivnosti h konkretnim aktivnostim za zmanjševanje najhujših posledic prometnih nesreč ter opolnomočenje programa Vizije 0: »Naj se kuga, ki se ji reče izguba življenj na cestah, konča. Edini sprejemljiv cilj je Vizija 0,« je bil jasen Štaba. Kot primer dobre prakse glede stopenj dovoljene količine alkohola v krvi je izpostavil Veliko Britanijo, kjer je dovoljena meja 0,8 promila, a gre za eno prometno najvarnejših držav, z najmanjšim številom mrtvih v prometnih nesrečah na milijon prebivalcev. Poudaril je, da alkoholu dovoljujemo, da ostaja najpogostejši morilec na slovenskih cestah in dodal, da za vsemi statistikami in številkami stojijo ljudje. Ob tem je znova opomnil, da sta v Sloveniji najpoglavitnejša vzroka najhujših prometnih nesreč hitrost in alkohol, zato mora biti naslavljanje teh dveh problematik prednostno. Približno vsaka deseta prometna nesreča nastane kot posledica alkoholiziranosti povzročitelja, pri nesrečah s smrtnim izidom pa povprečno vsaka tretja. Po podatkih Policije je povprečna stopnja alkoholiziranost povzročitelja v prometnih nesrečah s smrtnim izidom je kar 1,45 promila, s hudimi telesnimi poškodbami pa 1,35 promila. V zaključku je izpostavil še zakonodajo in nujne prilagoditve le-te v smeri, ki bi opredelila, da se alkohol in druge prepovedane substance v cestnem prometu obravnavajo kot primarni vzrok za nastanek prometnih nesreč.

Bodoči vozniki živijo v okolju, kjer je alkohol preveč dostopen

Stališča o vplivu alkohola na prometno varnost so na ponedeljkovem posvetu soočili tako predstavniki političnih kot strokovnih krogov, med drugim s področja zdravstva in prava.

Maja Roškar z Nacionalnega inštituta za javno zdravje je izpostavila, da v Sloveniji letno beležimo okoli 1000 smrti, ki jih lahko neposredno pripišemo alkoholu. Če bi k temu prišteli še smrti, pri katerih je alkohol le eden od vzrokov za smrt, pa se ta številka podvoji.

Iz statistike pivskih navad je po njenih besedah mogoče razbrati, da kar 43 odstotkov prebivalcev vsaj enkrat na leto tvega škodljive posledice alkohola, med katere pa sodijo tudi prometne nesreče. Opijanje je sicer najpogostejše v starostni skupini med 25 in 34 let, prav iz te starostne skupine pa izhaja tudi največ tistih, ki pod vplivom alkohola povzročijo prometno nesrečo.

Tudi mladostniki, torej bodoči vozniki, pa po besedah Roškarjeve pogosto živijo v okolju, kjer je alkohol zelo dostopen. Eden od dejavnikov, na podlagi katerih je mogoče napovedati ravnanja mladostnikov, ko gre za prekrške in prometne nesreče pod vplivom alkohola, pa so tudi stališča staršev, je poudarila.

Alkohol zmanjšuje sposobnosti odločanja, reagiranja in koncentracije

Povezanost ravnanja staršev z odnosom otrok do alkohola je podrobneje opredelil nevrolog z Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana Blaž Koritnik. Kot je pojasnil, se možganske celice, ki so odgovorne za določeno vedenje, aktivirajo takrat, ko vidimo, da nekdo drug počne isto stvar. Ravno zaradi tega mehanizma bo ravnanje otrok podobno ravnanju njihovih staršev. Zgled treznosti naj se zato začne že v družini in nadaljuje tudi pri zakonodajalcu oziroma v politiki.
Alkohol po besedah Koritnika vpliva na zelo različne dele možganov, zaradi česar povzroči tako zmanjšano možnost odločanja in reagiranja kot tudi čustvovanja in koncentracije. Ključno pri vplivu na voznike pa je, da deluje na možganska omrežja, ki nam sicer omogočajo, da normalno in učinkovito opravljamo aktivnosti.

Pomemben vidik pa je po besedah Koritnika tudi kronična uporaba alkohola. Ne gre torej le za to, da bi alkohol deloval na možgane v trenutku opitosti, ampak ob dolgotrajnem pitju povzroča tudi dolgoročne posledice. “Lastniki teh možganov bodo imeli težave pri odločanju, pri reagiranju, bodo impulzivni in bodo imeli težave s spominom,” je opozoril.

Alkohol vpliva na izvršilne funkcije ter prizadene kompleksne procese pozornosti in plastičnost kognitivnega procesiranja, je dodala klinična psihologinja Alenka Sever. Prav tako zmanjšuje sposobnosti postavljanja prioritet, predvidevanja in ocene posledic, nadzora nad vedenjem in čustvenimi reakcijami ter zavedanja lastnega funkcionalnega stanja. “Ko človek začenja piti in mu začne upadati kontrola, je glavni problem, ali ga bodo policisti dobili ali ne, in ne več to, ali bo varno vozil ali ne,” je pojasnila.

Na cesti pa je potrebna stalna pozornost, da misli med vožnjo ne odtavajo drugam oz. da možgani sami odstranijo dražljaje, ki ne sodijo v proces vožnje. “S tega stališča sta tudi telefoniranje in pošiljanje kratkih sporočil skrajno nevarni početji,” je opozorila.

Celo pri v Sloveniji še dovoljeni vsebnosti alkohola se po njenih besedah lahko pojavijo težave pri kontroli očesnih gibov, prizadeta je tudi koordinacija informacij. Zato si v zbornici kliničnih psihologov prizadevajo, da bi politika pristala na predpis o popolni treznosti voznikov. Toleranca do pitja je namreč v slovenski družbi po oceni Severjeve prevelika.

Zakonodaja po oceni stroke preblaga do vinjenih voznikov

Prevelika toleranca se po besedah pravnika Mihe Šepca kaže tudi v slovenski zakonodaji, ki po njegovem mnenju vsebuje vse preveč mehanizmov, kako vozniško dovoljenje čim prej pridobiti nazaj ali pa kako ga vinjenemu sploh ne odvzeti.

Prepoved vožnje je sicer v zakonodaji opredeljena, vendar pa je le redko izrečena. Že v okviru postopka začasnega odvzema vozniškega dovoljenja močno vinjenemu vozniku je opredeljena možnost, da se mu dovoljenje do končne odločbe začasno vrne. Ko pa je odločba o odvzemu dokončno izrečena, je možna odložitev izvršitve odvzema.

Kazenski zakonik sicer v primeru kaznivih dejanj v prometu opredeljuje tudi daljši odvzem vozniškega dovoljenja, do petih let, vendar pa sodniki takšnih kazni praviloma ne izrekajo, razen v primeru res hudih poškodb, je bil kritičen Šepec, ki se je zavzel za pogostejše izrekanje hujših sankcij, pa tudi za zaostritev zakonodaje.

V Sloveniji je trenutno 300 prometnih policistov, kar je po besedah Ivana Kapuna z Generalne policijske uprave za od 150 do 180 premalo. Poleg tega se vsi niti ne ukvarjajo z nadzorom prometa, ampak jih zaposlujejo druge naloge. Po njegovi oceni imamo v Sloveniji tudi neučinkovit, počasen in zapleten prekrškovni postopek, ki bi ga bilo treba spremeniti.

Po oceni Dragana Petrovca z Inštituta za kriminologijo bi se obnašanje v prometu spremenilo, če bi obstajal učinkovit in zakonit način prijavljanja objestnih in nevarnih voznikov s strani drugih udeležencev v prometu, tudi s pomočjo kamer v vozilih.

Tomaž Tollazzi z mariborske fakultete za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo je opomnil, da se je v preteklih letih večina pozornosti namenjala razvoju avtocest, vzdrževanje državnih in regionalnih cest pa je ostalo v drugem planu. “To se nam maščuje. Imamo razsuto državno cestno omrežje,” je ocenil.
Ob tem je Peter Lipar z ljubljanske fakultete za gradbeništvo in geodezijo sicer poudaril, da je glavni krivec za prometne nesreče človek. Izpostavil je še, da staranje prebivalstva in posledično voznikov prinaša nove izzive na področju prometne varnosti.

Tudi Borut Žagar iz združenja šol vožnje pri Gospodarski zbornice Slovenije je izpostavil vprašanje, kako določati, kateri voznik starostnik je še varen voznik. Opozoril je tudi na pomanjkanje neprometnih površin za usposabljanje kandidatov in na upadanje motoričnih spretnosti pri mladih voznikih.

Z izboljšanjem prometne varnosti se je sicer zmanjšalo število hudo poškodovanih v prometnih nesrečah. Po drugi strani pa zaradi napredka medicine preživi več zelo hudo poškodovanih, vsi pa nimajo ugodnega izida rehabilitacije, ugotavlja Klemen Grabljavec z Univerzitetnega rehabilitacijskega inštituta Soča. Opozoril je, da skrb za njih po koncu rehabilitacije pade na pleča svojcev, saj v Sloveniji ni ustreznih ustanov za oskrbo težko poškodovanih bolnikov.

Ustvarjalec oddaje Avtomobilnost Andrej Brglez pa pogreša večjo ambicioznost družbe, da bi zahtevala hitrejše spremembe in uvajanje novosti. Po njegovi oceni sistemi, ki so koristni in ne tako dragi, bi pa lahko ključno pripomogli k prometni varnosti, na trg ne prihajajo dovolj hitro. “Slovenija bi lahko postala inkubator svežih testov za sodobne avto. Naša infrastruktura je za to dovolj dobra, manjka nam samozavesti,” je prepričan.

“Danes se pogovarjamo o higienskem minimumu, ki bi že zdavnaj moral biti urejen,” pa je bil kritičen predstavnik nevladnih organizacij David Razboršek iz Zavoda Vozim. Po njegovih besedah je odločevalcem na področju izboljšav prometne varnosti treba dati zelo jasne predloge, ki jim ne bodo mogli reči ne.

Povzeto po STA.