Več kot 60 poklicnih voznikov na dogodku za večjo prometno varnost

Varnostni in asistenčni sistemi ne morejo nadomestiti pozornosti voznika!

Vransko, 8. november 2025 - Agencija za varnost prometa (AVP) je tudi letos sodelovanju z Gospodarsko zbornico Slovenije, Obrtno zbornico Slovenije ter partnerji v AMZS Centru varne vožnje na Vranskem izvedla brezplačen preventivni dogodek za večjo varnost voznikov tovornih vozil in avtobusov. Poudarek je bil na vlogi sodobnih varnostno-asistenčnih sistemov, vzdrževanju vozil ter pozornosti in zbranosti voznikov pri vožnji. S teoretičnim in praktičnim izobraževanjem poklicnih voznikov želi AVP prispevati k večji varnosti in ozaveščenosti o tveganjih tudi za ta gospodarsko zelo pomemben segment udeležencev v prometu. Več kot 60 udeležencev iz vse Slovenije so nagovorili Leopold Pungerčar, predsednik AMZS, mag. Saša Jevšnik Kafol, v. d. direktorice AVP, Igor Sep, vodja Sekcije za prevoz blaga v cestnem prometu, Združenje za promet na GZS Peter Pišek, predsednik Sekcije za promet na OZS, in mag. Alenka Bratušek, ministrica za infrastrukturo.

Na sliki (z leve): Miha Ferlan, direktor AMZS d.o.o., Leopold Pungerčar, predsednik AMZS, Peter Pišek, predsednik Sekcije za promet na OZS, mag. Alenka Bratušek, ministrica za infrastrukturo, in mag. Saša Jevšnik Kafol, v. d. direktorice AVP.

V Sloveniji kot izrazito tranzitni državi cestni tovorni promet narašča, s tem pa se povečujejo tudi možnosti za nastanek prometnih nesreč. Letos do 7. novembra so bili vozniki tovornih vozil in avtobusov udeleženi v 2.410 prometnih nesrečah, povzročili pa so jih 1.449. V teh nesrečah je umrl en voznik tovornega vozila, huje je bilo poškodovanih 12 voznikov tovornega vozila in 1 voznik avtobusa. Lani v celem letu so umrli 4 vozniki tovornega vozila in 1 voznik avtobusa. Med najpogostejšimi vzroki hudih in smrtnih prometnih nesreč, ki jih povzročijo vozniki tovornih vozil in avtobusov, so v zadnjih petih letih neprilagojena hitrost, neupoštevanje pravil prednosti, premiki z vozilom in nepravilna stran/smer vožnje.

Ministrica se je v spremstvu inštruktorja AMZS izkazala v vožnji tovornega vozila in preizkusila delovanje varnostno-asistenčnih sistemov na poligonu.

Mag. Saša Jevšnik Kafol, v. d. direktorice AVP, je v svojem nagovoru izpostavila, da je delo poklicnega voznika danes zahtevno in izjemno odgovorno: »Poklicni vozniki so steber prometne varnosti in nepogrešljiv del sodobnega gospodarstva. Na Agenciji za varnost prometa zato posebno pozornost namenjamo njihovemu stalnemu usposabljanju, ozaveščanju in razvoju prometne kulture. Kljub vse naprednejšim tehnologijam v vozilih ostaja najpomembnejši varnostni dejavnik voznik sam. Defenzivna vožnja, pozornost in psihofizična pripravljenost so ključni, da se varno pride na cilj. Samo z odgovornim ravnanjem vseh v prometu lahko skupaj uresničimo vizijo nič – nič smrtnih žrtev na naših cestah.«

Igor Sep, vodja Sekcije za prevoz blaga v cestnem prometu, Združenje za promet na GZS, je povedal: »Takšni dogodki so naložba v skupno varno prihodnost; vsi si namreč želimo profesionalnost, varnost in čim manj stresa, zato je pomembno, da se tudi z izobraževanji, kot je današnje, naučimo obvladovati stresne situacije. Prizadevamo si vzpostaviti delovno okolje, kjer so vozniki spoštovani in cenjeni, in tako povrniti ugled poklicu poklicnega voznika.«

Peter Pišek, predsednik Sekcije za promet na OZS, je poudaril pomembnost medsebojnega povezovanja pristojnih institucij na področju izobraževanja in ozaveščanja na področju varnosti v cestnem prometu: »Prioriteta Sekcije za promet na OZS je varnost v cestnem prometu, ki pomeni skrb za življenja naših voznikov in vseh udeležencev v prometu, in takoj za tem pretočnost, ki nam omogoča eksistenco.« Zahvalil se je voznikom za udeležbo, da so namenili prost dan preventivi in izobraževanju, ter apeliral na lastnike, da vlagajo v rast in razvoj svojih zaposlenih.

Mag. Alenka Bratušek, ministrica za infrastrukturo, je prav tako poudarila ključni pomen poklicnih voznikov za varnost na naših cestah: »O pomembnosti področja varnosti poklicnih voznikov tovornih vozil govori dejstvo, da je to eden izmed devetih ključnih stebrov varnega prometnega sistema Resolucije o nacionalnem programu varnosti cestnega prometa do leta 2030. V Sloveniji, ki je tranzitna država, ima namreč cestni tovorni promet velik obseg. Sektor se srečuje s raznolikimi izzivi, ki segajo na različna področja, tudi onkraj resornega ministrstva. Izzive rešujemo aktivno, s konstruktivnim dialogom, v sodelovanju z drugimi ministrstvi. Prepričana sem, da le takšen način prinaša dolgoročne pozitivne učinke. V letošnjem letu se je prometna varnost na žalost poslabšala. Na mizi je kar nekaj pobud in predlogov, s katerimi želimo trend prometne varnosti znova vrniti na lani doseženo raven, ko je bilo zabeleženo prometno najbolj varno leto v samostojni Sloveniji. Ministrstvo za infrastrukturo je pripravilo predlog novele Zakona o voznikih, ki določa, da sme lahko motorno vozilo (med katera uvrščamo tudi električne skiroje) in moped, katerega konstrukcijsko določena hitrost ne presega 25 km/h, v cestnem prometu voziti le oseba, starejša od 15 let. Predlog novele je bil medresorsko usklajen in bo v najkrajšem času predložen Državnemu zboru po nujnem postopku. Preučujemo tudi možnost, da se kandidatom za voznike, ki prvič pridobijo vozniško dovoljenje za vožnjo motornega kolesa kategorije A (brez omejitev) in predhodno še niso imeli vozniškega dovoljenja za vožnjo motornih koles kategorije A2 ali A1, določi, da smejo določen čas po pridobitvi vozniškega dovoljenja kategorije A voziti le motorna kolesa z največjo nazivno trajno ali neto močjo motorja 35kW ali manj.

Veseli me, da se deležniki prometne varnosti povezujemo tudi ob priložnostih, kot je današnja. Le tako je mogoče doseči pomembne premike na področju varnosti gospodarskih vozil, s tem pa tudi varnosti vseh drugih udeležencev v prometu. Tovrstna usposabljanja so zato izjemno dragocena, saj krepijo zavedanje, da je varno ravnanje posameznika v prometu ključno za varnost vseh.«

Nagovorom je sledil niz strokovnih predstavitev. Boštjan Paušer je predstavil Splošno uredbo o varnosti. »Ceste v Evropi so najvarnejše na svetu in Evropska komisija želi, da tako tudi ostane. K temu bo zagotovo pripomogla Evropska uredba o splošni varnosti vozil (GSR – General Safety Regulation), s katero se posodabljajo obstoječa pravila o varnosti vozil. EU ocenjuje, da bo nova uredba do leta 2038 preprečila najmanj 25 tisoč smrtnih žrtev na cestah. Za tovorna vozila je skupno zahtevanih 11 funkcij aktivne varnosti. Osem jih je za nova tovorna vozila obveznih od lanskega julija, preostale tri pa bodo sledile v letu 2026.«

V prvi predstavitvi varnostnih in asistenčnih sistemov je Boren Bralić iz podjetja Volvo predstavil varnostne sisteme, ki varujejo ranljive skupine: »Varnost je ena temeljnih vrednot podjetja Volvo Trucks. Na številnih področjih ne le izpolnjujemo, temveč celo presegamo zahteve varnostnih predpisov. Poseben poudarek namenjamo zaščiti ranljivih udeležencev v prometu – pešcev, kolesarjev... Zato smo razvili nove in posodobili obstoječe varnostne sisteme, med njimi pomoč pri zaznavanju pešcev in kolesarjev, opozorilo pri odpiranju vrat ter nadzor mrtvih kotov. Vse to z namenom, da izboljšamo varnost tako voznikov kot vseh, ki si delijo cesto z nami.«

Jure Zavrnik iz družbe Scania je predstavil varnostni sistem za preprečevanje trka ob menjavi voznega pasu: »Približno 24 % prometnih nesreč se zgodi kot posledica menjave voznega pasu. Z današnjimi tehnologijami varnostnih sistemov lahko omenjen odstotek močno znižamo ali to vrsto nesreč morda v celoti odpravimo.«

Martin Skušek iz podjetja MAN je pripravil prispevek o Zaviranju v sili - EBA in radarskem ali pametnem tempomatu - ACC: »Asistenčni sistem ACC (Adaptive Cruise Control) samodejno uravnava hitrost vozila glede na promet pred njim ter ohranja varnostno razdaljo do spredaj vozečega vozila. Sistem EBA (Emergency Brake Assist) pa zazna nevarnost naleta in v nujnih primerih samodejno sproži delno ali popolno zaviranje, da prepreči trčenje ali zmanjša njegove posledice. Skupaj ACC in EBA bistveno povečata varnost voznika, potnikov in drugih udeležencev v prometu ter zmanjšujeta tveganje za nesreče.«

Pozornost so namenili tudi pnevmatikam. Luka Širovnik iz podjetja Continental je pojasnil njihovo vzdrževanje in vpliv na varnost. Pnevmatike imajo ključno vlogo pri varnosti in ekonomičnosti tovornih vozil. Redno preverjanje tlaka zraka v pnevmatikah je ključnega pomena za povečanje varnosti na cestah. Tlak zraka v pnevmatikah namreč vpliva na vodljivost, zavorno pot, stabilnost v zavojih ter porabo goriva tovornega vozila.

Naslednji sklop predavanj je bil namenjen pomenu osredotočenosti in ustreznemu psihofizičnemu stanju med vožnjo. Podatki kažejo, da je utrujenost voznika eden ključnih dejavnikov, ki prispevajo k prometnim nesrečam, zato je izjemno pomembno spoštovanje obveznih počitkov in odmorov. Boštjan Paušer je povzel izsledke Raziskave o zasedenosti parkirišč in počivališč v Sloveniji in bližnjih državah. Vozniki tovornih vozil se v pozno popoldanskih in večernih urah po vsej Evropi soočajo z izzivom, kje najti prosto parkirno mesto, da lahko opravijo zakonsko zahtevan počitek. Razmere tudi v Sloveniji niso nič boljše – avtocestna počivališča so ponoči večinoma zatrpana do zadnjega kotička. Analiza stanja na slovenskih počivališčih je pokazala, da so ta v nočnem času med tednom v povprečju zasedena 125-odstotno. Pri tem v negativni smeri najbolj izstopa odsek avtoceste A3 s kar 303-odstotno zasedenostjo, sledi mu primorski krak avtoceste A1 z 244-odstotno zasedenostjo in gorenjska avtocesta s 225-odstotki zasedenosti. Delež nepravilno parkiranih tovornih vozil na omenjenih krakih presega kar petdeset odstotkov, medtem ko se na državnem nivoju ustavi pri 39-odstotkih.

V predstavitvi o motilcih zaznavanja in obvladovanja vozila je Matevž Serko iz Policije poudaril, da voznikove pozornosti ne moti le telefon, temveč številni fizični, vizualni, zvočni in miselni dejavniki. »Vsaka dejavnost, ki vozniku odvzame pogled s ceste, roke z volana ali misli z vožnje, močno poveča tveganje za nesrečo. Vozniki naj bodo osredotočeni na cesto – da bo varen vsak kilometer.«

Poklicni vozniki so pogosto podvrženi visokim stopnjam stresa in utrujenosti, kar neposredno vpliva na njihovo pozornost in odzivnost. Kaja Strniša, BRST Psihologija, je v predavanju Minute za osredotočenost odkrila preproste načine, kako zmanjšati utrujenost, stres in motnje pozornosti med vožnjo. Vozniki so spoznali učinkovite tehnike za večjo zbranost, hitrejše odzivanje in večje zavedanje na cesti – za varno vožnjo in boljše počutje.

V praktičnem delu so udeleženci lahko preizkusili vozila in delovanje sistemov na poligonu. Dogodek AVP je naslovil specifična tveganja, s katerimi se vsakodnevno srečujejo poklicni vozniki, ter apeliral na voznike ter lastnike  prevozniških podjetij, da investirajo v znanje in kompetence svojih zaposlenih in tako sodelujejo pri izboljšanju prometne varnosti. Z odprtim dialogom, izmenjavo izkušenj na tovrstnih dogodkih in sodelovanjem vseh deležnikov na področju prometa lahko izboljšamo varnost na cestah ter zmanjšamo število nesreč in njihove posledice.

Foto: Katja Kodba, STA