Radovljica, 20. junij 2026 – Pred začetkom glavne počitniške sezone, ki prinaša povečan promet ter daljše in pogostejše zastoje na naših cestah, so danes partnerji projekta Ustvarimo reševalni pas – Zavod Reševalni pas, Agencija za varnost prometa (AVP), Policija, DARS, AMZS in Zavarovalnica Triglav skupaj z gasilci PGD Dolnji Logatec in Gasilsko-reševalne službe Kranj, policisti Generalne policijske uprave in PU Kranj ter službe Nujne medicinske pomoči Logatec, na avtocestnem počivališču Radovljica organizirali skupen preventivni dogodek. Namenjen je bil ozaveščanju domačih in tujih voznikov, da je pravilno razvrščanje v primeru zastojev na avtocesti življenjskega pomena. Prostovoljci, gasilci in reševalci, ki so med prvimi na mestu nesreče, so med 8. in 12. uro ozaveščali in delili plastenke vode s posebno etiketo, letake in napotke za varno vožnjo. Ustanovitelj Zavoda Reševalni pas Anže Albreht, direktorica AVP mag. Saša Jevšnik Kafol, Damjan Skok iz Uprave uniformirane policije, Mitja Marks iz službe za upravljanje prometa in prometno varnost na DARS-u, vodja varne mobilnosti pri AMZS Erik Logar, vodja izmene v Gasilsko-reševalni službi Kranj Nejc Štremfelj ter vodja oddelka za trženjsko komuniciranje v Zavarovalnici Triglav Ana Cergolj Kebler, so pozvali vse udeležence v cestnem prometu k strpni in varni vožnji v poletnih mesecih ter še enkrat izpostavili: »Reševalni pas rešuje življenja!«

Pred nami sta začetek šolskih počitnic in glavna turistična sezona, ki prinašata še daljše in pogostejše zastoje na cestah ter številne cestne zapore. Zato je še bolj pomembno, da voznike pozivamo k strpni in odgovorni vožnji ter da ustvarimo reševalni pas ob vsakem zastoju na avtocesti ali hitri cesti.

Junija 2013 je nastal posnetek, na katerem je Anže Albreht, ustanovitelj Zavoda Reševalni pas, v ekipi gasilcev PGD Dolnji Logatec moral pred gasilskim vozilom preteči kar 2,4 km avtoceste med Uncem in Logatcem, da so se lahko prebili do mesta nesreče. Dogodek ga je vzpodbudil k raziskovanju pomembnosti vzpostavljanja reševalnega pasu ob zastojih na avtocestah in hitrih cestah. Zagnal je vseslovensko akcijo ozaveščanja, ki traja še danes. Po 13 letih ugotavlja, da se je kultura obnašanja ob zastojih močno izboljšala. Video iz leta 2025 prikazuje identičen odsek avtoceste med zastojem zaradi trčenja in vzorno vzpostavljen reševalni pas. Razlika je več kot očitna in lahko pomeni razliko med življenjem ali smrtjo: »Iskrena želja po izboljšanju skupaj z zares intenzivnim delom Zavoda Reševalni pas je razlog, da danes vsi pripadniki intervencijskih služb in strokovna javnost lahko na naših avtocestah in hitrih cestah opazujemo izjemno izboljšanje stanja. Ob domala vsakem zastoju, ne glede na razlog, vidimo vzoren reševalni pas, Slovenija postaja vzor v širši regiji. V Zavodu Reševalni pas zdaj usmerjamo napore k ozaveščanju o pravilni vzpostavitvi reševalnega pasu na odsekih s tremi prometnimi pasovi, ki jih bo v prihodnje na naših avtocestah vse več. Skrbi pa nas vse višja raven nestrpnosti, poslabšanje prometne varnosti na avtocestah pa pripisujemo ravno temu. Drži, da je odprtih delovišč preveč, nekatera so postavljena zahtevno, a le voznik lahko v danem trenutku prepreči trčenje s svojo varno, preudarno, strpno in trezno vožnjo. Zastoji, o katerih neprestano beremo in jih opazujemo, bodo v naslednjih dneh in mesecih dobili nove razsežnosti, zato vas prosimo, da v vsakem zastoju, ne glede na lokacijo, čas, razlog in dolžino ustvarite reševalni pas in rešite življenje!«

V času, ko beležimo poslabšanje prometnovarnostnih kazalnikov in ko se pred začetkom poletnih počitnic promet na naših cestah povečuje, je pomen reševalnega pasu še toliko večji. Reševalni pas ni le zakonska obveznost, temveč izraz prometne kulture in solidarnosti. »Reševalni pas je eden najuspešnejših primerov izboljšanja prometne kulture v Sloveniji. Veseli nas, da ga vozniki danes v veliki večini prepoznavajo kot samoumeven odziv ob zastojih in da smo na tem področju lahko zgled tudi drugim državam. Za to gre zasluga dolgoletnemu sodelovanju številnih partnerjev, od pobudnika, Zavoda Reševalni pas, gasilcev, reševalcev, Policije, DARS in AMZS do pristojnega ministrstva, ki je nam je lani prisluhnilo s spremembo zakonodaje in strožjim sankcioniranjem kršiteljev. Hvala vsem voznikom, ki pravilo dosledno spoštujete in pomagate reševati življenja. Podobno sodelovanje, usklajeno ozaveščanje in dosledno spoštovanje pravil bomo potrebovali tudi pri drugih ukrepih za večjo prometno varnost. Pravilo zadrge, vožnja v zamiku, varnostna razdalja, trezna vožnja in vožnja brez motilcev pozornosti morajo postati enako samoumevni kot reševalni pas,« je poudarila direktorica Agencije za varnost prometa mag. Saša Jevšnik Kafol in že napovedala naslednjo nacionalno preventivno akcijo Varno v poletje, v okviru katere bodo voznike celo poletje pozivali k varni, odgovorni in strpni udeležbi v prometu ter tudi k pravilni vzpostavitvi reševalnega pasu.

Mitja Marks iz Službe za upravljanje prometa in prometno varnost na DARS d. d. je prav tako pohvalil napredek glede zavedanja o vzpostavitvi reševalnega pasu: »Pred začetkom poletne turistične sezone voznike ponovno pozivamo k strpni, odgovorni in previdni vožnji. Prometne obremenitve na slovenskem avtocestnem omrežju bodo v prihodnjih tednih izrazito večje, zato je še toliko pomembneje, da ob vsakem zastoju pravočasno in pravilno vzpostavimo reševalni pas. Ta ostaja eden ključnih ukrepov za zagotavljanje hitrega dostopa intervencijskih služb do kraja nesreče, kjer lahko odločajo minute, včasih celo sekunde. Veseli nas, da se je kultura oblikovanja reševalnega pasu v zadnjih letih občutno izboljšala, vendar prostora za napredek še vedno ne manjka. Zato bomo skupaj z Zavodom Reševalni pas in drugimi partnerji tudi v prihodnje nadaljevali aktivnosti ozaveščanja o pomenu varne in odgovorne udeležbe v prometu.«

Erik Logar, vodja sektorja varne mobilnosti pri AMZS, je izpostavil: »Reševalni pas omogoča intervencijskim vozilom, da hitreje pripeljejo do svojega cilja in ko vsaka sekunda šteje, je to velikega pomena. In zadovoljni smo lahko, da slovenske voznice in vozniki v veliki meri sledijo navodilom ustvarjanja reševalnega pasu. Vzroki, ki privedejo do tega, da je potrebno vzpostaviti reševalni pas, so različni in pri Avto-moto zvezi Slovenije bi si predvsem želeli, da to ne bi bile prometne nesreče. Da bi torej udeleženci v prometu ravnali varneje, upoštevali cestnoprometne prepise in skupaj z ostalimi udeleženci v prometu pripomogli k temu, da bi bilo prometnih nesreč, predvsem pa poškodovanih v prometnih nesrečah, manj. Vsi skupaj moramo stremeti k temu, a brez izboljšanja prometne kulture, tu imam v mislih vse vrste udeležencev v prometu, napredka ne bo. Zato še enkrat poziv vsem – bodimo v prometu zbrani, upoštevajmo cestno prometne predpise in predvsem, pazimo drug na drugega.«

Damjan Skok iz Uprave uniformirane policije GPU je povedal: »V letošnjem letu je na avtocestnem omrežju v prometnih nesrečah umrlo 8 udeležencev, od tega voznik motornega kolesa in potnica v osebnem avtomobilu, v ostalih prometnih nesrečah so poškodbam podlegli vozniki udeleženih motornih vozil. V dveh primerih, kjer sta umrli dve osebi, sta voznika na avtocesti vozila v nasprotni smeri in v dveh primerih sta udeleženca poškodbam podlegla po naletnem trčenju v stoječe vozilo. V primerljivem obdobju lani na avtocestnem omrežju ni bilo smrtnih žrtev.

Nezbranost in neosredotočenost (zaradi številnih dejavnikov – tudi telefon) najpogosteje vplivajo na varnost vožnje.

Pomembno je opozoriti tudi na številna avtocestna delovišča, zaradi katerih se oblikujejo počasi vozeče kolone ali daljše stoječe kolone. Na zoženih prometnih pasovih je potrebno voziti na ustrezni razdalji med vozili, v zamiku (prepoved prehitevanja) in s primerno hitrostjo. Voznikom svetujemo, da so zbrani, pozorni in da se med vožnjo odpovejo motečim dejavnikom (npr. telefon), ki najbolj vplivajo na varnost vožnje. Dolge poti (dopust) je potrebno dobro načrtovati in za volan sesti v ustreznem psihofizičnem stanju. V teh dneh poteka nacionalna preventivna akcija Varno brez alkohola in drog.       

Ugotavljamo, da smo pri zagotavljanju reševalnega pasu, tudi zaradi Zavoda Reševalni pas, naredili pomemben korak naprej oz. so vozniki že zelo dobro seznanjeni s pravili uporabe in zagotavljanja reševalnega pasu. Pomembno je, da so vozniki seznanjeni s pravili in da jih, kljub redkim izjemam, spoštujejo. Pomembno je vodilo, da se reševalni pas ustvari takoj, ko pred seboj zagledamo zavorne luči oz. da vozila ustavljajo. Ni pomembno, kaj se je zgodilo, pomembno je, da je naše vozilo po ustavitvi ustrezno ustavljeno ob robu vozišča ali na odstavnem pasu.«

»Aplikacija DRAJV, ki jo redno uporablja približno 60.000 voznikov, jasno kaže ključne izzive, ki jih imamo v prometu v bližini današnjega mesta dogodka. Več kot 125.000 prekoračitev hitrosti v zadnjih petih letih in stalno prisotno uporabo telefona med vožnjo. Posebej izstopa izvoz iz avtoceste Radovljica‑Jug, kjer se prepletajo nevarni manevri z več kot 2.400 sunkovitih zaviranj. V Zavarovalnici Triglav te podatke uporabljamo za ciljno usmerjene preventivne aktivnosti in izboljšanje varnosti na najbolj kritičnih odsekih, podatki pa so uporabnikom in odločevalcem vseskozi brezplačno na voljo tudi na našem DRAJV zemljevidu,« je dodala Ana Cergolj Kebler, vodja oddelka za trženjsko komuniciranje v Zavarovalnici Triglav.

Tudi Nejc Štremfelj, vodja izmene v Gasilsko-reševalni službi Kranj, v zadnjih letih opaža, da večina voznikov in voznic zgledno vzpostavlja reševalni pas. Kljub temu se še vedno najdejo posamezniki, ki s svojim neodgovornim in egoističnim ravnanjem ogrožajo sebe, druge udeležence v prometu, predvsem pa ljudi, ki nujno potrebujejo pomoč. Izjeme bodo vedno obstajale, vendar lahko z odgovornim ravnanjem vsak prispeva k večji varnosti. Zato je izpostavil nekaj pomembnih dejstev:

  • »Ni pomembno, zakaj je nastal zastoj. Tudi če ni posledica prometne nesreče, se lahko po reševalnem pasu prebijajo intervencijska vozila, ki so napotena na lokacijo naprej od zastoja.
  • Ko v zastoju mimo vas po reševalnem pasu zapeljejo vozila policije, nujne medicinske pomoči in gasilcev, nihče ne more vedeti, ali so to vsa aktivirana vozila ali pa prihajajo še druga. Zato voznike prosimo, naj ne zapuščajo svojih vozil, saj s tem ogrožajo svojo varnost in otežujejo delo posredovalcev, ki se po reševalnem pasu pogosto vozimo tudi z velikimi in težkimi gasilskimi vozili.
  • Ko se enkrat ustavite v koloni in je reševalni pas vzpostavljen, naknadno ne menjajte voznega pasu, na primer s skrajnega desnega na skrajnega levega. Takšno ravnanje lahko pomeni izsiljenje prednosti intervencijskemu vozilu, ki se vozi po reševalnem pasu.
  • Če v koloni čakate v bližini uvoza na avtocesto, nikoli samovoljno ne obračajte vozila in ne vozite v nasprotni smeri do uvoza z namenom zapustitve avtoceste. Če gre za dolgotrajnejšo intervencijo, bo usmerjanje prometa in morebitno varno izločanje vozil iz območja dogodka prevzelo vodstvo intervencije, ki ga sestavljajo vodje vseh sodelujočih služb. Udeleženci bodo pravočasno prejeli jasna navodila za varno ravnanje.«

Prostora za napredek je še vedno veliko, novih izzivov pa očitno ne bo zmanjkalo. Štremfelj je med temi omenil avtocestno delovišče na gorenjski avtocesti, zaradi katerega so morali prilagoditi postopke posredovanja. Voznice in voznike je pozval, naj na območjih delovišč dosledno spoštujejo prometne predpise, omejitve hitrosti ter navodila, na katera ves čas opozarjata DARS in Policija. S tem vozniki pomembno prispevajo k varnosti vseh udeležencev v prometu in omogočajo hitrejše ter učinkovitejše delo intervencijskih služb.

Posnetek izjave za medije (STA): https://video.sta.si/video/10047#57702

Video gradivo:

Ustvarjanje reševalnega pasu na avtocesti ali hitri cesti

Reševalni pas na odsekih s 3 pasovi!