V okviru Festivala za 3. življenjsko obdobje je Zveza društev upokojencev organizirala tudi tematsko okroglo mizo na temo Starejši pešci v prometu. Na okrogli mizi so sodelovali predstavniki državnih ustanov, strokovnih organizacij ter društev upokojencev.

 

Sogovorniki so tako bili: Andrej Jus, predstavnik ZDUS, mag. Igor Velov, direktor Javne agencije RS za varnost prometa, mag. Ivan Kapun, vodja Sektorja prometne policije na GPU, dr. Luka Mladenovič iz Urbanističnega inštituta, dr. Majda Zorec Karlovšek, Združenje FORTOX, dr. Maja Simoneti iz Inštituta za politike prostora, Branko Celar iz Gorenjske pokrajinske zveze društev upokojencev ter mag. Goran Jovanovič kot presojevalec varnosti cestne infrastrukture.

 

Starejši pešci so ena izmed najbolj ogroženih skupin udeležencev v prometu. Z daljšanjem življenjske dobe in razvojem družbe se seveda povečujejo tudi potrebe starejših po mobilnosti in samostojnosti, kar se kaže tudi v prometu. Pri tem pa je potrebno upoštevati tudi različne znake staranja, kot so slabši vid in sluh, slabše poznavanje novejših predpisov, manj izkušenj z nekaterimi vrstami prometa (npr. kolesarjenjem, javni prevoz…) in to so izzivi za prihodnje.

 

Poslušalci, večinoma starejši, obiskovalci festivala, so med drugim izvedeli, da so med najbolj ogroženimi skupinami udeležencev v prometu, predvsem kot pešci, velik delež pa je tudi starejših voznikov. Pomembno je, da se zavedajo svoje ranljivosti, tudi zmanjšanih psihofizičnih sposobnosti, ter prilagodijo svoje ravnanje, ki mora biti še bolj skrbno in previdno. Tudi starejši lahko pomembno prispevajo k lastni varnosti. Kot pešci morajo poskrbeti, da bodo dovolj vidni in opazni v prometu. Kot vozniki pa tudi, da se zavedajo slabših sposobnosti, tveganja zaradi nepoznavanja novejših ureditev ter tudi vpliva zdravil in različnih bolezenskih stanj za varno sodelovanje v prometu. Na okrogli mizi je bilo izpostavljena tudi pomembnost razvijanja trajnostne mobilnosti in oblikovanja okolja znotraj naselij predvsem po meri pešcev in kolesarjev, ki bi tako z varno infrastrukturo, nižjimi hitrostmi pomembno prispevala k večji varnosti starejših v prometu. Sogovorniki so razpravljali tudi o prometni kulturi in pogosto nestrpnem vedenje do starejših v prometu, prav tako pa so izpostavili pomembnost medgeneracijskega sodelovanja v prometu, kjer je komunikacija med udeleženci zelo pomembna. Tudi starejši lahko pomembno prispevajo k večji varnosti npr. z spremljanjem otrok na poti v šol