V okviru Posveta predstavnikov občinskih Svetov za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, ki ga je organizirala Javna agencija RS za varnost prometa, Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu dne 5. junija 2012 v prostorih Državnega Sveta, so bili predstavljeni tudi rezultati mednarodnega projekta SARTRE 4.
Mednarodni projekt SARTRE 4, v katerem je bil vključen kot aktivni partner tudi Javna agencija RS za varnost prometa, Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, je preučeval Stališča in odnos udeležencev v prometu do tveganega ravnanja v prometu. Vključeni so bili ključni dejavniki tveganja v prometu: hitrost, alkohol ter uporaba zaščitnih sredstev, ter nekatere druge vsebine, kot so zakonodajne rešitve, uporaba elektronskih sistemov za podporo pri vožnji itd.
Predstavitev rezultatov projekta SARTRE 4: Stališča voznikov do tveganega ravnanja v prometu
7. 6. 2012
V okviru Posveta predstavnikov občinskih Svetov za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, ki ga je organizirala Javna agencija RS za varnost prometa, Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu dne 5. junija 2012 v prostorih Državnega Sveta, so bili predstavljeni tudi rezultati mednarodnega projekta SARTRE 4.
Mednarodni projekt SARTRE 4, v katerem je bil vključen kot aktivni partner tudi Javna agencija RS za varnost prometa, Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, je preučeval Stališča in odnos udeležencev v prometu do tveganega ravnanja v prometu. Vključeni so bili ključni dejavniki tveganja v prometu: hitrost, alkohol ter uporaba zaščitnih sredstev, ter nekatere druge vsebine, kot so zakonodajne rešitve, uporaba elektronskih sistemov za podporo pri vožnji itd.
Raziskava SARTRE, ki se je v Sloveniji izvajala že tretjič, je edina tovrstna raziskava v evropskem prostoru o stališčih voznikov in drugih udeležencev v prometu glede tveganega ravnanja v prometu. Velika vrednost raziskave je, da gre za prečno in longitudinalno raziskavo hkrati, ki tako omogoča primerjave podatkov skozi čas, na podlagi česar lahko sklepamo o trendu spreminjanja odnosa voznikov do treh glavnih dejavnikov prometnih nesreč (hitrosti, alkohola in uporabe varnostnega pasu). Po drugi strani pa kaže tudi prečno stanje odnosa v posamezni državi in omogoča primerjavo med evropskimi državami. Raziskava SARTRE 4 je poleg voznikov vključila še druge udeležence v prometu (motoriste, pešce, kolesarje itd.), o katerih je le malo podatkov o njihovih stališčih.
Za Slovenijo ima sama raziskava SARTRE še večji pomen, saj je tovrstnih znanstvenih raziskav, ki so tudi metodološko neoporečne, opravljene na dovolj velikem vzorcu (več kot 1000 udeležencev), da omogočajo posplošitev rezultatov, res izredno malo v našem prostoru. Tako lahko na podlagi pridobljenih rezultatov spremljamo trend spreminjanja stališč do odnosa do vožnje pod vplivom alkohola in različnih možnih zakonodajnih ukrepov skozi časovno perspektivo prejšnjega desetletja (SARTRE 2 do SARTRE 4), ter razlike v stališčih in prepričanjih med različnimi vrstami udeležencev v prometu.
Hkrati nam podatki raziskave SARTRE dajejo tudi sporočila in usmeritev glede prihodnjega vplivanja na odnos udeležencev do varnosti ter možnih zakonodajnih sprememb ter primerjavo z najbolj varnimi evropskimi državami, kar bi si vsi, ki delamo na tem področju, želeli doseči. Stroka nas uči in vedno znova dokazuje, da vsi dobri ukrepi vedno temeljijo na dobri osnovni analizi in predhodnih podatkih, saj lahko le tako dobro načrtujemo in usmerjamo aktivnosti in ukrepe.
Nekateri ključni povzetki rezultatov raziskave SARTRE:
– vozniki so v povprečju bolj naklonjeni strožjim kaznim za kršitve prometnih pravil kot nenaklonjeni, predvsem za vožnjo pod vplivom alkohola, najmanj pa za prehitro vožnjo
– največjo verjetnost za nastanek prometne nesreče pripisujejo pitju in vožnji pod vplivom, tudi drogam, utrujenosti in neizkušenosti; najmanj nevarnosti za nastanek prometne nesreče pa uporabi telefona med vožnjo
1. HITROST:
– vozniki so prepričani, da drugi vozniki precej pogosto prekoračijo omejitve hitrosti na vseh vrstah cest
– najpogosteje na avtocestah (76%), nekoliko manj v naseljih (56%)
– mlajši vozniki (med
2. ALKOHOL
– v veliki večini (70%) se vozniki ne strinjajo s trditvijo, da lahko piješ in nato previdno voziš, tudi skoraj 80% jih je prepričanih, da je zelo verjetno, da bodo nadzorovani za alkoholiziranost, ter tudi da ni verjetno, da bi njihovi prijatelji pili alkohol ter vozili, kar kaže na pozitiven trend spremembe stališč do vožnje pod vplivom, ter tudi zaznavo socialne norme znotraj skupine
– še vedno pa se po poročanju voznikov samih pri 10% sicer redko zgodi, da vozijo po verjetno prekoračeni stopnji dovoljenega alkohola, pri tem moramo upoštevati lastno nekritičnost anketirancev, tako da je realna situacija nekoliko slabša,
– v primerjavi z drugimi evropskimi vozniki se nahajamo nekje v evropskem povprečju, slovenski vozniki menijo, da bi lahko pred vožnjo popili le eno enoto alkohola (1 dcl vina = 2,5 dcl piva = 0,3 žgane pijače);
– kar 40 % slovenskih voznikov meni, da pri vožnji ne bi smeli tolerirati sploh nič alkohola, še 20% pa bi sedaj dovoljeno stopnjo znižala, pri ženskah je takšno mnenje pogostejše kot pri moških
– v primerjavi s prejšnjo raziskavo (SARTRE 3) se je delež z 10% povečal na 20% tistih, ki menijo da pred vožnjo sploh ne bi smeli piti, zelo se je povečal delež tistih, ki menijo, da lahko spiješ eno enoto (s 40% na 60%), zmanjšal pa se je delež tistih, ki menijo, da lahko spiješ več kot 3 enote alkohola (z 10% na 4%)
3. VARNOSTNI PAS:
– glede uporabe varnostnih pasov je velika večina slovenskih voznikov, ki vozi otroke, pri pripenjanju otrok skoraj povsem dosledna (95%), ženske so bolj dosledne kot moški v povprečju
– večinoma udeleženci v raziskavi ne podpirajo strožjih kazni za neuporabo varnostnih pasov
V priloženi elektronski brošuri pa so podrobneje predstavljeni še drugi rezultati ter grafično prikazani.
SARTRE brošura.pdf
Posnetek dogodka SARTRE na strani Državnega Sveta
V zadnjem obdobju na področju prometne varnosti opažamo velik napredek z vidika statističnih podatkov o številu žrtev prometnih nesreč, mrtvih in huje poškodovanih, ki se v zadnjem obdobju znižuje. Seveda pa je pomembno, da se hkrati spreminja tudi odnos do varnosti na splošno, saj so samo tako lahko ta izboljšanja tudi posledica dolgotrajnejših procesov, ki bodo vzdrževala trend nižanja žrtev tudi v slabših časih, kot je gospodarska kriza. Le s spremembo odnosa udeležencev do najbolj tveganih ravnanj v prometu ter posledično tudi večjo verjetnostjo za varnejše ravnanje lahko upamo na dolgoročne rezultate in večjo prometno varnost na daljši rok. Prometna varnost ni stvar posameznika, ampak zahteva, da vsi posamezniki, vsak v okviru svojega ravnanja in delovanja, delujemo v smeri večje prometne varnosti, kar je osnovna filozofija Vizije 0.
Za več informacij se lahko obrnete na:
Mateja Markl, AVP – SPV: 01/400 88 70 ali mateja.markl@avp-rs.si
Nekaj utrinkov:
Nujni oz. zahtevani piškotki so vključeni