Vstopili smo v najbolj nevarno obdobje varnosti cestnega prometa

6. 7. 2012
V poletnih mesecih prihaja do večje gostote prometa in raznovrstnosti udeležencev v cestnem prometu. V mesecih junij, julij ter avgust je v zadnjih letih povprečno umrlo 38 ljudi, 300 se jih je v prometnih nesrečah huje telesno poškodovalo. Kljub trenutni večji varnosti cestnega prometa kot lani pa letošnje poletje pričakujemo, da bo to nekoliko slabše. V ta namen je Javna agencija RS za varnost prometa pripravila kratke napotke s katerimi želimo opozoriti vse udeležence na ključne dejavnike tveganj v cestnem prometu.

Vstopili smo v najbolj nevarno obdobje varnosti cestnega prometa
6. 7. 2012

V poletnih mesecih prihaja do večje gostote prometa in raznovrstnosti udeležencev v cestnem prometu. V mesecih junij, julij ter avgust je v zadnjih letih povprečno umrlo 38 ljudi, 300 se jih je v prometnih nesrečah huje telesno poškodovalo. Kljub trenutni večji varnosti cestnega prometa kot lani pa letošnje poletje pričakujemo, da bo to nekoliko slabše. V ta namen je Javna agencija RS za varnost prometa pripravila kratke napotke s katerimi želimo opozoriti vse udeležence na ključne dejavnike tveganj v cestnem prometu.

NAPOTKI ZA PREPREČEVANJE TVEGANJ V CESTNEM PROMETU

Vstopili smo v poletne mesece (junij, julij, avgust) z največ žrtvami na slovenskih cestah. V zadnjih letih se je stanje precej izboljšalo saj je v poletju 2011 umrlo 3x manj udeležencev kot v poletju leta 2007. Kljub izboljšanju stanja v zadnjih letih, na podlagi napovedi opozarjamo na možnost ponovnega povečanja števila umrlih in hudo telesno poškodovanih v poletnih mesecih. V letošnjem poletnem času je umrlo že 17 udeležencev cestnega prometa.
Prevelika in neprilagojena hitrost ostaja problem številka ena na slovenskih cestah, v poletnih mesecih pa ta med dejavniki prometnih nesreč poleg utrujenosti dodatno izstopa. V letošnjem letu je umrlo 47 udeležencev, od tega zaradi neprilagojene hitrost 21 (45 %), huje telesno poškodovanih pa je bilo 126 udeležencev (35 %). Največ omenjenih prometnih nesreč se dogaja ob vikendih (več kot 60 %). Neprilagojena hitrost je še posebej nevarna na cestah izven naselja, saj se tu hitrost pojavi kot vzrok za nastanek prometne nesreče v več kot 80 % vseh smrtnih prometnih nesreč. Dovolj je zgolj trenutek nepazljivosti zato pozivamo voznike, da dosledno upoštevajo vse omejitve hitrosti ter opozorila na nevarnosti. Poleg tega pa naj se pri prehitri vožnji v bližini kjer prebivajo ali delajo ne zanašajo na poznavanje cestne infrastrukture ter običajnega prometa na njej.

Utrujenost je eden izmed glavnih povzročiteljev 10 do 20% vseh smrtnih žrtev na cestah. In ker vročina še poslabša utrujenost svetujemo, da ko vozniki med vožnjo začutite znake zaspanosti, opravite kratek dremež od 10-20 minut, ki bo preprečil nekaj utrujenosti in slabega počutja. Priporočamo, da si med vožnjo pogosto vzemite odmor najmanj na vsaki 2 uri za 10-20 minut, izstopite iz avta, se nadihate svežega zraka, razgibate ter zaužijete veliko brezalkoholne pijače. Vozite v ustreznem psihofizičnem stanju.

Motoristi, vozite z glavo! Eden izmed najpogostejših vzrokov prometnih nesreč med motoristi je prav hitrost. Letos je na slovenskih cestah umrlo 9 voznikov motornih koles oz. 40 % manj kot v preteklem letu. Kljub temu je pomembno zavedanje, da je vožnja motornega kolesa duševno in fizično zahtevnejša kot vožnja z avtomobilom. Prispevajte k svoji varnosti ter uporabljajte zaščitna oblačila s čim več odsevniki (nalepkami, trakovi), bodite čimbolj vidni s čelado svetle barve ter odsevnim brezrokavnikom, imejte prižgane luči, uživajte v vožnji ter ne sproščajte adrenalina in ne preizkušajte zmogljivosti motornega kolesa saj s tem spravljate v nevarnost tudi ostale udeležence v prometu.