(Ljubljana, 9. oktober 2020) V ponedeljek, 12. oktobra 2020, se začenja nacionalna preventivna akcija za večjo varnost voznikov tovornih vozil in avtobusov, pod okriljem Agencije za varnost prometa in Policije, ki bo potekala do 18. oktobra 2020. Vse policijske uprave in Specializirana enota za nadzor prometa bodo v tem obdobju ob rednem delu izvajali nadzor nad tovornimi vozili in avtobusi. Poleg tega bodo izvedli vsaj en poostren nadzor. Akcija je usklajena s policijami drugih evropskih držav in jo koordinira Evropsko združenje prometnih policij ROADPOL. Nadzor bo usmerjen predvsem v preprečevanje in opozarjanje na najpogostejše kršitve, med katere sodijo tudi tehnična brezhibnost vozil, pravilnost pripetosti tovora, prekoračitve hitrosti ter neupoštevanje obveznih počitkov in odmorov. Utrujenost voznika je namreč pomemben dejavnik tveganja, po podatkih Evropske komisije iz leta 2018 celo v približno 20 % nesreč, v katerih so udeležena tovorna vozila. Agencija za varnost prometa izpostavlja, da je pri tovornih vozilih in avtobusih še posebej pomembna ustrezna varnostna razdalja, saj je zavorna pot pri njih še daljša. Med ugotovljenimi kršitvami pri voznikih tovornih vozil letos izstopata neprilagojena hitrost in uporaba mobilnega telefona, število kršitev pa se povečuje. Gre za pomembna dejavnika tveganja, ki lahko privedeta do nastanka prometne nesreče, česar se morajo vozniki zavedati, prilagoditi hitrost vožnje in se med vožnjo odreči uporabi mobilnega telefona.
Agencija za varnost prometa je s strokovnim pregledom sodelovala pri nastanku interaktivne brošure AVTOCESTA. Brošura vsebuje številne prometne situacije in priporočila, kako ravnati, da bi jih kar najbolj varno razrešili. Interaktivnost brošure zagotavljajo QR kode, ki bralca vodijo do filma ali animacije za razumljivejšo ponazoritev prometnih situacij. Številne prometne situacije se nanašajo na voznike tovornih vozil in avtobusov. Agencija bo 150 izvodov brošure distribuirala Sekciji za cestni tovorni promet in Sekciji za javni prevoz potnikov v linijskem in prostem cestnem prometu pri Gospodarski zbornici Slovenije.

V prvih devetih mesecih ugotovljenih 29.912 kršitev prometnih predpisov, četrtina zaradi hitrosti, petina zaradi uporabe mobilnega telefona

V prvih devetih mesecih (1. januar – 30. september 2020) je bilo skupaj ugotovljenih 248.105 kršitev prometnih predpisov, od tega je bilo pri voznikih tovornih vozil ugotovljenih 29.912 kršitev prometnih predpisov (v primerljivem obdobju 2019 pa 29.429 kršitev prometnih predpisov), kar je 1,6 % več kot lani. Pri voznikih avtobusov pa je bilo ugotovljenih 449 kršitev (lani 862 kršitev), kar je 47,9 % manj kot v primerljivem obdobju lani.

Najpogostejše kršitve so bile povezane s prekoračitvijo hitrosti – 7.203 kršitev (lani 6.693 kršitev), uporabo mobilnega telefona – 5.911 kršitev (lani 4.869 kršitev), neuporabo varnostnega pasu – 4.307 kršitev (lani 4.189 kršitev), nepravilnosti na tovoru – 1.435 kršitev (lani 1.624 kršitev) ter nepravilnosti pri prehitevanju – 1.304  kršitev (lani 1.183 kršitev).

Vozniki tovornih vozil letos povzročili za 15 odstotkov manj prometnih nesreč – polovica manj hudo in tretjina manj lažje telesno poškodovanih

V obdobju od 1. januarja do 30. septembra 2020 se je na slovenskih cestah pripetilo 1.592 prometnih nesreč z udeležbo tovornih vozil, kar je v primerjavi z lanskim primerjalnim obdobjem, ko smo zabeležili 1.870 prometnih nesreč, 15 % manjVozniki tovornih vozil so bili povzročitelji v 1.015 primerih prometnih nesreč (lani 1.191), kar je 15 % manj, kot v enakem obdobju lani. V prometnih nesrečah, ki so jih povzročili vozniki tovornih vozil, je življenje izgubilo 5 osebe (lani 6), za skoraj polovico manj pa je bilo hudo telesno poškodovanih (letos 19, lani 37). Za tretjino manj je bilo lažje poškodovanih (letos 246, lani 373).

Med vozniki tovornih vozil sta bili dve smrtni žrtvi (lani tri), šest je bilo hudo telesno poškodovanih (lani 13) in 88 lažje telesno poškodovanih (lani 113). Tuji državljani so letos povzročili 37 % prometnih nesreč (376), v lanskem primerjalnem obdobju pa 41 % (496). Pod vplivom alkohola so vozniki tovornih vozil letos povzročili 39 prometnih nesreč, v katerih je ena oseba umrla (voznik tovornega vozila), tri so bile hudo telesno poškodovane, 17 pa je bilo lažje telesno poškodovanih. Delež uporabe varnostnega pasu je bil v prometnih nesrečah, ki so se končale brez posledic, 91-odstoten, pri lažje telesno poškodovanih 90-odstoten, pri hudo telesno poškodovanih 67-odstoten, pri dveh smrtnih prometnih nesrečah pa je bila enkrat zabeležena neuporaba varnostnega pasu, enkrat uporaba ni bila znana.

V zadnjih petih letih (2015-2019) je zaradi voznikov tovornih vozil umrlo največ pešcev (21 umrlih), nato pa potnikov (13 umrlih). Pešcev in potnikov je največ umrlo v letu 2015 (6 v vsaki skupini). Umrlih voznikov tovornih vozil je bilo 14 (največ v letu 2018), voznikov osebnih avtomobilov pa je umrlo 7. Skupno število umrlih ranljivih udeležencev v obdobju 2015 – 2019 je bilo 26 oz. 43 %.

Glede na podatke zadnjih petih let (2015-2019) je najbolj pogost vzrok prometnih nesreč, ki jih povzročijo vozniki tovornih vozil, nepravilen premik z vozilom – 38 % vseh prometnih nesreč (letos je bilo takšnih 370 prometnih nesreč). Nepravilna stran/smer vožnje predstavlja 13 % (letos je bilo takšnih 145 prometnih nesreč), neustrezna varnostna razdalja pa 11 % (letos je bilo takšnih 109 prometnih nesreč). Zaradi neprilagojene hitrosti je v zadnjih petih letih umrlo največ udeležencev cestnega primeta in sicer 12 oziroma 41 % umrlih (letos je bilo takšnih 107 prometnih nesreč).

Vozniki avtobusov povzročili za polovico manj prometnih nesreč

Vozniki avtobusov so bili letos udeleženi v 152 prometnih nesrečah, kar je tretjino manj (-37 %) kot lani (243), od tega so jih povzročili 42 oziroma polovico (-59 %) manj kot lani (102). V prometnih nesrečah, ki jih je povzročil voznik avtobusa, letos ni bilo umrlih (lani en udeleženec), noben udeleženec ni bil hudo telesno poškodovan (lani eden), šest je bilo lažje telesno poškodovanih (lani 35), kar je 83 % manj.

Utrujenost voznikov je pomemben dejavnik tveganja

Agencija za varnost prometa posebej izpostavlja, da je pri tovornih vozilih in avtobusih še posebej pomembna ustrezna varnostna razdalja, saj je zavorna pot pri njih še daljša, česar se morajo vozniki zavedati ves čas vožnje. V jesenskih in zimskih mesecih morajo ta dejavnik tveganja vozniki zaradi mokrega, spolzkega, poledenelega ali zasneženega cestišča še bolj spoštovati. Pomemben dejavnik je tudi utrujenost voznika. Ta je po podatkih Evropske komisije iz leta 2018 dejavnik v približno 20 % nesreč, v katerih so udeležena tovorna vozila. Kako nevarna je utrujenost in zaspanost voznikov, je razvidno iz naslednjega:

  • Če spimo manj kot 5 ur na noč, se kar za 4.5-krat poveča verjetnost za udeležbo v prometni nesreči.
  • Če ostanemo budni več kot 24 ur, delamo podobne napake, kot če bi imeli v krvi 1,0 mg/l alkohola .
  • Z vidika zaspanosti za volanom z vožnjo ponoči do 6-krat bolj tvegamo, da bomo udeleženi v prometni nesreči.

Agencija za varnost prometa in Policija vse udeležence v cestnem prometu še dodatno pozivata k upoštevanju cestnoprometnih pravil in razmer na cesti, k strpnosti in odgovorni vožnji. Opozorila gredo tudi v smeri obveznega pripenjanja z varnostnim pasom, neuporabe mobilnega telefona, doslednega zagotavljanja ustrezne varnostne razdalje, načrtovanja poti in počitkov, upoštevanja razmer v jesenskih in zimskih mesecih, voznike pa znova pozivajo, naj za volan vselej sedejo trezni.

PREGLED STANJA VARNOSTI VOZNIKOV TOVORNIH VOZIL IN AVTOBUSOV 2015-2019