Ko je vročina najbolj pribijala, sem sredi mesta čakal mojo dolgoletno polovico in opazoval življenje. V nekem trenutku je po pločniku prišel par motoristov. Škornji, usnjene hlače, v rokah čeladi, zgoraj pa enaki črni majici. Prav daleč ne bosta prišla, saj pri 36 stopinjah v taki opravi enostavno ne gre.

Nekaj trenutkov kasneje sta bila na istem pločniku dva Italijana. Oba v kratkih hlačkah, lahki majici in na nogah natikači. Če ne bi videl njunega prihoda (on potovalni Guzzi, ona nekaj malo lažjega) in videl njunega skoka iz zaščitne opreme, me ne bi nihče prepričal, da sta zagreta motorista. Ni jima bilo vroče in Ljubljano sta si zagotovo ogledala na daljšem, prijetnejšem sprehodu.

Na cesti poleg mene pa je v belem Boxsterju sedel Švicar in bil mirno zatopljen v svoj vsemogočni telefon. Streha avtomobila je bila pospravljena, bilo je jasno, da je tiste vrste človek, ki sede v avto ne samo zato, da bi se pripeljal iz kraja A v kraj B, ampak želi vožnjo v vsej ponudbi tudi doživljati. Od vonjav do narave, ki je ostajala za njim in pod prsti ter svojim zadnjim delom tudi vsak ovinek, zaviranje in pospeševanje. Pa še s polnimi ušesi enkratnega zvoka, ki ga ustvarjajo motor, kolesa s cestiščem, veter in ostali udeleženci v prometu.

Ste se že vprašali: »Kaj je pa Nikotu danes?« Nič posebnega, tisti trenutek se mi je pred očmi odvrtelo skorajda desetletje  mojega “kurjenja bencina” tako na dveh kot na štirih kolesih.

Motor je seveda neponovljiv. Ko sediš na njem, se nežno igraš z desno ročico, zaviraš, pospešuješ in prestavljaš zobniške pare v menjalniku. Ko pa se zaustaviš, je vsega lepega konec, kajti v vročih mesecih marsikdo še danes nima torbe, tako da se vedno pojavi problem, kam z jakno, čelado, rokavicami, da o hlačah in škornjih sploh ne govorim. Posebno na dirkah smo bili vedno veseli tistih, ki so prišli z avtomobili, saj je bila vsa odvečna motoristična obleka hitro na varnem. Spomnil sem se vseh tistih kilometrov, ko so mi še vedno vklopljeni brisalniki nasproti vozečih avtomobilov natančno povedali, kaj me čaka za naslednjim ovinkom – zaviti bom moral na prvi varen prostor in ‘zlesti v gumico’ ali pa upati, da bodo zelo kmalu mokre težave mimo. Pa seveda takojšna misel na to, kakšna je cesta, saj jih prvi dež poleti spremeni v drsalnice, kakršnih si motorist ne želi in predstavlja. Neprijetnosti, ki jih motorist zagotovo pozna.

In rešitev? Veter v laseh na štirih kolesih. Ko človek v vročini razmišlja o vsem zgoraj opisanem, je težava vožnje z odprtim avtomobilom le gneča in parkiranje. Zaklenjen prtljažnik, dobro zaprta streha, bistveno prijetnejša obleka in pogovor z osebo na desnem sedežu so aduti uživanja v vožnji s kabrioletom. Če tega ne doživiš, si težko predstavljaš. A lahko mi, kot navdušencu nad motornimi kolesi in avtomobili, verjamete, da je temu tako. Nikoli ne bom pozabil dveh voženj: s Ferrarijem 355 Spider od Ljubljane do Grobnika prek Kočevja in Delnic v soncu in pod zvezdami nazaj. Le gretje usmerjeno v noge je bilo dovolj, da je bila streha vedno pospravljena. In druga z avtomobilom, ki sem ga naredil sam (Road Queen Dina), v največji pripeki, ko je bila magistrala prazna, saj so bili vsi v morju, za motoriste pa je bilo prevroče, od Zadra do Senja. Ko si motorist, je bistveno več tvoje pozornosti namenjeno cestni površini, kot ko si v avtomobilu.

A kot sem dejal, pri obojem ne gre samo za vožnjo iz kraja v kraj, ampak za verigo občutkov, v katerih objemu bi človek ostal.

Tole sem se odločil pisati predvsem zato, ker je v naših krajih avtomobilov, ki nudijo opisano, nerazumljivo (pre)malo. Pa je stvar v svetu povsem drugačna. Začelo se je v Angliji, kjer jim tudi dež ne pride do živega, nadaljevalo pa skorajda povsod in danes še vedno živijo tako veterani z mehko streho, kakor tisti s trdo. Tudi cenovno je moč najti pravega za vsak žep – od Jaguarjevega E-Type, prek Alf, Porschejev in Ferrarijev. Za naše kraje pa so predvsem zanimivi rabljeni in pa enkratna Mazda MX-5. Ne bom vas nagovarjal, a vsekakor vam ne bo žal, če si boste zagotovili urico preizkusne vožnje v njej. Vaš odnos do vožnje z užitkom in zadovoljstvom ne bo nikoli več tak, kot je bil pred tem. Potovanje na primer od naših krajev do Dubrovnika (vsaj v eno smer po magistrali) pa bo še vedno nepozabno tako na motorju kot v odprtem dvosedu.

Veliko nepozabnih užitkov!

Niko Mihelič