Z divjanjem ne pridobiš ničesar, tvoji bližnji pa lahko izgubijo veliko. Tebe.

»NAJHITREJŠI VČASIH NE PRIDEJO NA CILJ«

(Ljubljana, 8. avgust 2022) Neprilagojena hitrost je še vedno med najpogostejšimi vzroki za prometne nesreče z najhujšimi posledicami. Agencija za varnost prometa v sodelovanju s Policijo danes začenja tretjo letošnjo nacionalno preventivno akcijo Hitrost, ki bo potekala do nedelje, 14. avgusta 2022 in je evropsko usklajena. Agencija je letos pripravila novo široko kampanjo, s katero javnost že od marca kontinuirano opozarja na pomen prilagojene hitrosti voznim razmeram, na ustrezno varnostno razdaljo in zaviralno pot. V sodelovanju z občinami Celje, Kranj, Krško, Maribor, Murska Sobota, Novo mesto in Ptuj s talnimi označbami na parkirnih mestih ozaveščajo voznike, da lahko zaradi neprilagojene vožnje ne pridejo na cilj, saj povzročijo nesrečo, ki njihovo pot predčasno zaključi. Napis »NAJHITREJŠI VČASIH NE PRIDEJO NA CILJ«, voznike in mimoidoče že vse poletje opozarja na posledice objestne in tvegane vožnje. Voznikom sporoča, da z divjanjem ne pridobijo ničesar, lahko pa povzročijo hudo prometno nesrečo, s katero zaznamujejo mnoga življenja.
Letos do 23. julija po trenutnih podatkih beležimo 1.694 prometnih nesreč zaradi neprilagojene hitrosti, kar je 15 % odstotkov več, kot v enakem obdobju lani (1.473). Življenje je izgubilo 17 oseb, kar pa je skoraj polovico manj kot leto poprej (30 smrtnih žrtev). Zabeležen pa je porast hudih (+ 17 %) in lažjih (+ 19 %) telesnih poškodb. Najpogostejši povzročitelji smrtnih prometnih nesreč so bili vozniki osebnega avtomobila. Sledijo kolesarji in vozniki enoslednih motornih vozil. Kar 7 od 17 smrtnih prometnih nesreč so povzročili vozniki v starosti do 34 let, ki so letos povzročili petkrat več prometnih nesreč zaradi neprilagojene hitrosti kot vozniki v starosti 65 let in več. Povzročitelji pod vplivom alkohola so v kombinaciji z neprilagojeno hitrostjo povzročili 311 prometnih nesreč, šest smrtnih. Med njimi je bil tudi voznik e-skiroja.
Policisti bodo po vsej državi poostreno preverjali, ali vozniki upoštevajo omejitve hitrosti. Namen tovrstnih preventivnih aktivnosti je umirjanje hitrosti na naših cestah. Vozniki navadno takrat, ko vedo, da poteka nadzor, zmanjšajo hitrost in vozijo bolj varno.
Celotni podatki o stanju varnosti cestnega prometa tudi v letošnjem letu žal niso spodbudni, saj je Policija (po začasnih podatkih) obravnavala skupaj za 12 odstotkov več prometnih nesreč kot v enakem obdobju lani. Letos je v vseh prometnih nesrečah po trenutno veljavnih podatkih umrlo 60 udeležencev, v enakem obdobju lanskega leta pa 65. V letošnjem letu se je za 8,5 odstotkov povečalo število hudo telesno poškodovanih in za 12,5 odstotkov število lahko telesno poškodovanih.
Agencija in Policija voznike znova naprošata: »Poleti, ko so vozne razmere idealne, se vam zdi, da lahko vozite hitreje, da lahko tvegate več. Vozniki lahko namreč zaradi dobre vidljivosti, suhih cest in drugih ugodnih dejavnikov dobite lažen občutek varnosti. Poletje je tudi čas dopustov, takrat je navadno tudi promet gostejši. Zato nikdar ne pozabite,hitreje kot vozite, siloviteje boste trčili, kar lahko pomeni razliko med hudo prometno nesrečo in lahkim trčenjem. Za dobro prometno varnost smo odgovorni vsi skupaj, zato se v prometu obnašajmo odgovorno – takšno ravnanje se začne z vožnjo v skladu s predpisi in omejitvami hitrosti, zato poziv vsem, da se nam pridružijo v naših naporih, da letošnje leto naredimo korak k bolj varnim cestam. Na pot se odpravite spočiti, pravočasno, v prometu pa ostanite strpni in umirjeni.«

Podatki prikazovalnikov hitrosti VI VOZITE so zaskrbljujoči

Rezultati prikazovalnikov hitrosti VI VOZITE, ki jih je Agencija za varnost prometa v enoleten brezplačen najem novembra lani podelila 15 slovenskim občinam, kažejo, da vozniki še vedno krepko presegajo omejitve hitrosti. Žal so bili znova zabeleženi primeri objestnih voznikov, ki so krepko prekoračili dovoljene hitrosti. V treh od enajstih občin, kjer je omejitev 50 km/h, je Agencija do konca maja zabeležila tudi dva- in polkrat višje hitrosti, kar 134, 137 in 138 km/h! V občinah, kjer je omejitev 30 km/h, pa so bile zabeležene celo trikrat višje hitrosti, kar 97 in 81 km/h!

V občinah Moravče in Polzela je omejitev hitrosti 30 km/h, najvišji zabeleženi hitrosti pa sta bili 97 in 81 km/h.

V občini Mokronog je omejitev hitrosti 40 km/h, najvišja zabeležena hitrost je bila 93 km/h.

V občinah Juršinci, Razkrižje, Turnišče, Sv. Trojica v Slovenskih Goricah, Kuzma, Cerkno, Ljubno, Tabor, Metlika, Rečica ob Savinji in Tržič je omejitev hitrosti 50 km/h, najvišje zabeležene hitrosti pa so bile 134 km/h (Rečica ob Savinji), 137 km/h (Ljubno) in 138 km/h (Juršinci). Rezultati nad 100 km/h so bili zabeleženi v kar 9 od 11 občin (izjemi sta bili le Kuzma in Cerkno). V le treh (Razkrižje, Turnišče in Tržič) od navedenih 11 občin je bila hitrost, ki jo v opazovanem obdobju dosega 85 % vseh vozil- realna vozna hitrost (V85) pod omejitvijo, prikazovalniki pa so skupaj zabeležili skoraj 2 milijona vozil.

V občini Markovci je omejitev hitrosti 60 km/h, najvišja zabeležena hitrost je bila 138 km/h.

Največ povzročiteljev smrtnih prometnih nesreč v starosti med 18 do 34  let

Policisti so letos do 28. julija zabeležili 74.663 kršitev s področja hitrosti, v enakem obdobju lani pa 79.150. Kršitve s področja hitrosti predstavljajo približno tretjino vseh ugotovljenih kršitev.

Med povzročitelji prometnih nesreč zaradi neprilagojene hitrosti izstopata starostni skupini od 18-24 let in od 25-34 let, eden tudi v skupini do 17 let. Vsi skupaj so povzročili sedem smrtnih prometnih nesreč. Resno skrb vzbuja dejstvo, sta vožnja pod vplivom alkohola in neprilagojena hitrost pogosta in žal vse prevečkrat usodna kombinacija prometnih nesreč. Povzročitelji pod vplivom alkohola so v kombinaciji z neprilagojeno hitrostjo povzročili 311 prometnih nesreč, šest smrtnih. Med njimi je bil voznik e-skiroja, ki je v prometni nesreči tudi umrl.

Če je doslej veljalo, da se največ prometnih nesreč s smrtnim izidom zaradi neprilagojene hitrosti zgodi ob koncih tedna in ponoči, pa letošnji podatki izkazujejo drugačno stanje. Večina prometnih nesreč se je zgodila v svetlem delu dneva, le štiri osebe so umrle zvečer oziroma ponoči, 14 od 17 oseb je umrlo med tednom (kar 9 ob torkih).

Nižja hitrost lahko pomeni ločnico med življenjem in smrtjo

Na podlagi statističnih podatkov je dokazano, da je v primeru trka vozila v pešca ali kolesarja pri 30 km/h, tveganje za smrtne ali hude poškodbe pešca relativno majhno (10 %). Pri višjih hitrostih se tveganje izrazito poveča. Trk avtomobila pri hitrosti 50 km/h v pešca je enak padcu z višine 9,8 m. Pri hitrosti vozila s 60 km/h je verjetnost preživetja pešca samo še 10 %, tveganje za smrt pa kar 90 %. Omejitve hitrosti v naseljih, območjih umirjenega prometa in območjih omejene hitrosti so namenjene predvsem zaščiti ranljivejših udeležencev v prometu (pešci, kolesarji).

Agencija za varnost prometa in Policija svetujeta:

• v naseljih bodite pozorni na ranljivejše udeležence, pešce, kolesarje, voznike e-skirojev ter upoštevajte omejitev hitrosti;
• zmanjšajte hitrost vožnje v bližini otroških igrišč, šol in vrtcev, domov za starejše ter pred prehodi za pešce;
• na regionalnih cestah in pri zavijanju oz. vključevanju dodatno preverite, ali se ne približuje motorist oz. drugo vozilo;
• ohranjajte ustrezno varnostno razdaljo, da se lahko pravočasno ustavite;
• v slabših pogojih vožnje, v mraku, megli, močnih nalivih, zmanjšajte hitrost zaradi slabe vidljivosti in dejstva, da se na mokri podlagi zavorna pot podaljšuje;
• čeprav se vam mudi, ne vozite prehitro, raje sporočite, da boste prišli kasneje.

Zaradi GDPR YouTube potrebuje dovoljenje za prikaz. Več o tem si lahko preberete na strani Politika zasebnosti.
Dovolim prikaz te vsebine