Vsaka predelava vozila mora biti tehnično dokumentirana

/, Vozila/Vsaka predelava vozila mora biti tehnično dokumentirana
Predelave vozil, ki so vse pogostejše tudi v slovenskem prometnem okolju, zasedajo pomembno mesto na področju uporabe vozil. Ne glede na to ali gre za predelavo vozila za drugo uporabo ali zgolj za željo posameznika po drugačnosti, mora biti vsaka sprememba oziroma predelava vozila dokumentirana in skladna s tehnično zakonodajo, ki se odraža v direktivah, uredbah, pravilnikih in standardih. Zaradi zahtevnosti postopkov in varnosti predelanih vozil Javna agencija RS za varnost prometa (AVP) poziva predelovalce vozil, da spremljajo novosti ter predelave vozil skrbno načrtujejo in izvajajo v skladu z veljavnimi predpisi.

Predelava vozila pomeni, da so bila na vozilu opravljena tehnična dela, s katerimi se je spremenilo njegovo tehnično stanje (sprememba kategorije), zmogljivost (sprememba hitrosti ali moči motorja), delovanje (sprememba pogonskega goriva – LPG) ali varnost (dodatni odbijači). Ta dela lahko obsegajo večje ali manjše spremembe vozila, od tega kako zahtevna je predelava vozila, pa je odvisen tudi obseg in zahtevnost izdelave tehnične dokumentacije.

(Ne)upoštevanje predpisov pri predelavi vozil

Zakon o motornih vozilih (ZMV-1) določa, da morajo vsi, ki se ukvarjajo s predelavo vozil, zagotavljati strokovnost in kakovost dela ter upoštevati predpise, ki zagotavljajo varnost vozil v cestnem prometu. To velja za pravne osebe, samostojne podjetnike ter posameznike, ki samostojno izdelujejo, popravljajo, predelujejo ali vzdržujejo vozila, se ukvarjajo s prometom vozil, naprav, nadomestnih delov in opreme ali posameznih sklopov za vozilo.

Kontrolni organi, ki imajo pooblastilo AVP, v postopkih posamične odobritve predelanega vozila ugotavljajo skladnost predelanega vozila s tehnično dokumentacijo in dejanskim stanjem vozila. Iz priloženih dokumentacij in poročil pri že izvedenih predelavah vozil je opaziti pomanjkanje poznavanja veljavnih predpisov in nezadostno poznavanje kriterijev o pomenu dokumentirane izvedbe predelave. V primerih, ko kontrolni organi, ki jih nadzira AVP, ugotovijo neskladnost pri predelavi vozila, o tem obvestijo Inšpektorat RS za infrastrukturo, ki v skladu s svojimi pristojnostmi tudi ustrezno ukrepa.

Akti za zagotavljanje skladnosti predelanega vozila

Zahteve za izvedbo predelav vozila, izdelavo tehnične dokumentacije in izvedbe ugotavljanja skladnosti predelanega vozila so navedene v sledečih aktih:

  1.  Zakon o motornih vozilih ZMV-1 določa kdaj se izvaja postopek posamične odobritve predelanega vozila (člen) in določa obveznost predelovalcev vozil, da zagotavljajo potrebno strokovnost in kakovost dela ter upoštevajo predpise, ki zagotavljajo varnost vozil v cestnem prometu (42. člen).
  2. Pravilnik o ugotavljanju skladnosti vozil določa zahteve za izvajanje postopka ugotavljanja skladnosti predelanega vozila, ki ga morajo izvesti tehnične službe – kontrolni organi in z zahtevo po priloženi tehnični dokumentaciji ter načinom kontrole izvedene predelave (36.–39. člen).
  3. Pravilnik o delih in opremi vozil določa zahteve za dele in opremo motornih in priklopnih vozil v cestnem prometu ter traktorjev pri opravljanju kmetijskih ali gozdarskih del. Določa tudi mere in mase vozil v cestnem prometu in zahteve za dele in opremo vozil. Zahteve, določene v pravilniku, morajo upoštevati tako predelovalci vozil kot tudi kontrolni organi pri postopku ugotavljanja skladnosti predelanega vozila.
  4. Pravilnik o varnosti strojev – priloga VII opisuje podroben postopek za sestavljanje in vsebino tehnične dokumentacije, ki pa se lahko razlikuje v odvisnosti od različnih primerov predelave vozila. Tehnična dokumentacija mora izkazovati, da je stroj skladen z zahtevami tega pravilnika.

 

Priprava tehnične dokumentacije v postopkih predelave vozil

Predelovalec vozila mora v tehnični dokumentaciji dokumentirati celoten postopek predelave s predpisi, ki jih je upošteval pri zasnovi in načrtovanju, da bi predelano vozilo izpolnjevalo zahteve tehnične zakonodaje. S tem tudi dokazuje, da izvedena predelava ustreza zahtevam Pravilnika o varnosti strojev in da so bile upoštevane zdravstvene in varnostne zahteve, povezane z načrtovanjem pri izvajanju predelave vozila.

Tehnična dokumentacija ni samo zapis, da je bilo nekaj narejenega, ampak zahteva konkretne navedbe: zakaj je predelava izvedena, s katerimi elementi in na kakšen način je izvedena, kakšni so vplivi predelave na uporabo vozila po predelavi, kateri predpisi so bili upoštevani in druge pomembne okoliščine, ki so odvisne od vrste predelave, npr. navodila za uporabo in vzdrževanje.

Tehnična dokumentacija  mora biti sestavljena v enem ali več uradnih jezikih Evropske unije, z izjemo navodil za stroj, za katere veljajo posebne določbe Priloge 1, Pravilnika o varnosti strojev, ki določa, da vozilo, ki ima novo vgrajene sestavne dele (predelava vozila) in je dano v uporabo v Republiki Sloveniji, morajo spremljati navodila v slovenskem  jeziku.

Predelovalec vozila mora en izvod kompletne tehnične dokumentacije izročiti naročniku predelave vozila, ta pa ga mora predložiti v postopku posamične odobritve predelanega vozila. V kolikor tehnična dokumentacija, na zahtevo pristojnih nacionalnih organov (t.i. tehnične službe za izvajanje postopkov posamične odobritve predelanega vozila), ni predložena, je to lahko zadostna podlaga za dvom o skladnosti zadevne predelave.

AVP  je kot pomoč pri izdelavi tehnične dokumentacije izdelala tudi Usmeritve za izdelavo tehničnega poročila v postopku predelave vozila.

2018-09-05T09:42:38+00:00sreda, 5. september, 2018| Oznake: |