(Lom, 26. junij 2022) Ob koncu akcije Najhitrejši včasih ne pridejo na cilj, ob začetku šolskih poletnih počitnic in povečanem obsegu tranzitnega prometa, je Agencija za varnost prometa skupaj s Policijo, Zavodom Reševalni pas, DARS, gasilci in reševalci organizirala skupno akcijo, katere namen je bil množično opozarjati in ozaveščati, da je pravilno razvrščanje v primeru zastojev na avtocesti življenjskega pomena. Tokratna akcija je bila namenjena domačim in tujim voznikom, ki so jim razdelili 5.000 novih letakov Ustvari reševalni pas v šestih jezikih (slovenski, angleški, hrvaški, nemški, madžarski in italijanski), 2.500 vod Ostani zbran, ko sedeš za volan ter 5.000 magnetnih nalepk Reševalni pas za vozila. V sklopu nedeljske je DARS s transparenti opremil tudi več lokacij po celotnem avtocestnem omrežju.

Pogumna gasilca sta leta 2013 večji del poti, ko so se intervencijska vozila prebijala po avtocesti med nepravilno razvrščenimi in stoječimi vozili, pretekla pred gasilskim vozilom in v polni opremi, pri skoraj 30 stopinjah C zunanje temperature. Pri tem sta pozivala voznike, naj se umaknejo na stran in tudi na roke umikala vozila, da sta lahko prispela na kraj prometne nesreče. Na pobudo enega izmed njiju, Anžeta Albrehta, je pred leti zaživela Facebook stran “Ustvarimo reševalni pas na avtocestah“. Ustanovljen je bil Zavod Reševalni pas, ki skrbi za ozaveščanje voznikov in voznic, kako pravilno ravnati ob prometnem zastoju na avtocestah. V sodelovanju z Agencijo za varnost prometa in DARS Anže vsak mesec razdeljuje tudi magnetne nalepke – Reševalni pas, ki opozarjajo na pravilno razvrstitev.

Na dogodku so govorci izpostavili ključna priporočila in opozorila, da bodo poletni meseci v prometu karseda varni.

Jože Hribar, direktor Javne agencije Republike Slovenije za varnost prometa, je izpostavil: »Desetletje izvajanja akcije Ustvarimo reševalni pas intervencijskim službam vse bolj omogoča lažji dostop do kraja prometnih nesreč, kar lahko odloča o preživetju pomoči potrebnega. Z magnetno nalepko, ki opozarja na pravilno razvrstitev ob vsakem zastoju, smo danes opremili 5.000 vozil, skupaj jo ima že več kot 60.000 vozil, med njimi več deset reševalnih služb in preko 150 gasilskih enot. Domači vozniki pomen pravilne vzpostavitve poznajo vse bolje, tuje voznike pa je potrebno ozaveščati še bolj intenzivno, čemur je namenjena tudi današnja akcija. Danes zaključujemo tudi drugo letošnjo akcijo, s katero ozaveščamo voznike o pomenu prilagojene hitrosti, ki še vedno botruje nastanku preveč nesreč. V času poletnih mesecev vse udeležence pozivamo k strpnosti, k uporabi varnostnega pasu, vožnji brez distrakcij kot so telefon in druge naprave, brez alkohola in s hitrostjo, ki je prilagojena omejitvam in razmeram. Voznike naprošamo, naj se na avtocestah držijo pravila »Vozi desno, prehitevaj levo!«, saj pri vožnji na avtocesti ne velja prosta izbira prometnih pasov.
Za konec pa naj še enkrat povem, kako pravilno ustvarimo reševalni pas. Vozila, ki se ustavljajo ali stojijo na skrajnem levem prometnem pasu, se morajo razvrstiti čimbolj levo, tudi čez robno črto smernega vozišča. Vozila, ki se ustavljajo ali stojijo na desnem prometnem pasu, pa se morajo razvrstiti čimbolj desno, tudi čez robno črto smernega vozišča, kar vključuje tudi odstavni pas. Tako ustvarimo dovolj široko pot za dostop intervencijskih vozil.«

Jože Hribar, Direktor AVP

Mitja Palčič, pomočnik direktorja Uprave avtocestne policije, je opozoril: »Promet se nenehno spreminja glede na gostoto in vrsto vozil, zato je nujno tesno operativno sodelovanje in usklajevanje služb glede vodenja prometa. V Policiji pozdravljamo usklajeno delo v nadzornem centru. Avtocesta je zahteven prometni sistem, potrebno je poznavanje vseh nevarnosti, pa tudi prednosti sistemov, ki so instalirani po avtocesti. Nadzorni centri DARS-a nas sprotno seznanjajo s potekom in gostitvijo prometa, da lahko avtocestna policija ustrezno reagira, varno in strokovno obravnava dogodke in zagotavlja pretočnost prometa. Spričo naraščanja cestnega prometa, še zlasti tovornega, ki je velika obremenitev za avtocestno omrežje, je nevarnost za nastanek nesreč večja. Zato vse voznike pozivamo k previdni vožnji in spoštovanju predpisov, da bi čim bolj zmanjšali možnost in težo prometnih nesreč. Če do njih vseeno pride, pa vselej ravnajte odgovorno in omogočite reševalni pas interventnim službam, saj nikoli ne veste, kdo na začetku kolone čaka na pomoč. Morda prav nekdo od vaših bližnjih.«

Mitja Palčič, Uprava AC Policije

Anže Albreht, direktor Zavoda Reševalni pas, je izpostavil: »Pred devetimi leti sem tekel pred gasilskim vozilom in si peš utiral pot do kraja prometne nesreče. Navkljub ogromno aktivnostim, ki jih v zadnjih devetih letih izvajamo v Zavodu Reševalni pas in izboljšanju problematike, še vedno opažamo, da premnogi vozniki reševalnega pasu še vedno ne ustvarijo ob vsakem zastoju. V imenu vseh pomoči potrebnih APELIRAMO, da vozniki ob vsakem zastoju na avtocesti in hitri cesti, ne glede na razlog le-tega, ustvarijo reševalni pas po sredini cestišča, ki mora biti dovolj širok za varno vožnjo intervencijskih vozil.”

Anže Albreht, ZRP

Rok Dolinšek, DARS, Služba za upravljanje prometa in prometne varnosti, je spomnil: »V Darsu smo s preventivno akcijo Reši življenje začeli pred desetimi leti. Opažamo, da se je v tem času stanje izboljšalo in tudi v prihodnje bomo prek različnih kanalov opozarjali na pomen vzpostavitve reševalnega pasu. Zaradi pričakovanega povečanja prometa v poletnem času zato že zdaj voznike pozivamo, naj se v zastoju pravilno razvrstijo. Dokler smo čakajoči v koloni, se nam vzpostavitev reševalnega pasu morda zdi nesmiselna, ko pa sami čakamo na pomoč reševalnega vozila, pa to postane še kako pomembno.«

Rok Dolinšek, DARS

Žiga Zupan, poklicni gasilec, je bil slikovit: “Predstavljajte si, da ste voznik gasilskega tovornega vozila, ki tehta več kot 20 ton in hitite na mesto nesreče, v kateri je oseba utrpela hude poškodbe, zato mora čimprej v bolnišnico. V vozilu imate opremo, brez katere te osebe ne morete spraviti iz vozila, a gasilski tovornjak ne more do kraja dogodka, ker nekdo ni ustvaril reševalnega pasu. Kako se počutite? Ob vsakem zastoju na AC in HC naredite reševalni pas in pomagajte rešiti življenje!”

Žiga Zupan, GARS

Vožnja po levem prometnem pasu, ko voznik ne prehiteva nobenega vozila, je prepovedana!

Z vožnjo po avtocesti lahko prihranimo veliko časa. Toda z načinom vožnje vsak voznik vpliva na pretočnost in varnost prometa na avtocesti. Ta bo bolj tekoč in predvsem bolj varen predvsem s pravilno izvedenimi manevri prehitevanja in vračanja na desni prometni pas. Agencija za varnost prometa poziva voznike, naj se na avtocestah držijo pravila »Vozi desno, prehitevaj levo!«, saj pri vožnji na avtocesti ne velja prosta izbira prometnih pasov. Pravilna vožnja po avtocesti pomeni, da je prehitevalni, oziroma levi prometni pas namenjen prehitevanju, vozni oziroma desni prometni pas pa vožnji.

Prehitevanje po desnem prometnem pasu je prepovedano!

Pred prehitevanjem vozila se mora voznik prepričati, da to lahko stori varno, nato pa vozilo prehiti brez oklevanja. Po končanem prehitevanju se mora čim prej vrniti na desni prometni pas. Vztrajanje na levem, prehitevalnem pasu, ko bi se voznik moral umakniti nazaj na desnega voznega, je značilno v jutranjih in popoldanskih prometnih konicah in v času povečanega obsega prometa, ob koncih tedna. Agencija za varnost prometa še izpostavlja, da se v prometnih konicah promet pogosto zgosti na obeh prometnih pasovih. V tem primeru lahko kolona vozil na desnem prometnem pasu vozi hitreje od kolone vozil na levem prometnem pasu. To namreč ne šteje za prehitevanje.

Oglejte si videoposnetek Vozi desno, prehitevaj levo

Prenesite zloženko Vozi desno, prehitevaj levo.

Kaj so fantomski zastoji in kako jih preprečimo?
Do pojava fantomskih zastojev prihaja predvsem v času prometnih konic. Takrat hitrost zaradi povečanega števila vozil bistveno pade. Zato morajo vozniki večkrat celo nepričakovano ustaviti, kmalu za tem pa spet voziti tako, kot da se ni nič zgodilo. Tako lahko v samo pol minute obstane kar 100 vozil. Vzrok za nastanek fantomskih zastojev je ravnanje voznikov. Gre za posledico vožnje na prekratki varnostni razdalji, poznega zmanjševanja hitrosti ob dohitevanju počasnejših vozil in menjave prometnih pasov (prehitevanje), zaradi katere so drugi vozniki prisiljeni zmanjšati hitrost.
Fantomskim zastojem se lahko izognemo z vožnjo na ustrezni varnostni razdalji. To pomeni, da morajo vozniki pravočasno prilagajati hitrost vožnje prometnemu toku in spremljati dogajanje prometa tudi daleč pred seboj. Zelo pomembno je tudi, da čim manj vozijo po levem pasu, menjavo prometnih pasov pa izpeljejo brez vpletanja drugih vozil – torej da se ne vrivajo v kolono. Vozniki s takšno vožnjo ogrožajo vse udeležence v prometu. V skrajnem primeru pride v takšnih okoliščinah tudi do naleta vozil.

Oglejte si videoposnetek Fantomski zastoji