Nedavna nesreča s tragičnim koncem, ki je terjala življenje petih potnikov je vnovičen dokaz, kako zelo je pomembna osredotočenost za volanom, aktivno spremljanje prometnega dogajanja v kombinaciji z ustrezno varnostno razdaljo

Kako zelo je pomembno ostati zbran za volanom tudi na daljši poti in kako nujno je aktivno spremljati prometni tok okoli sebe, je na najbolj grozovit način pokazala tudi nedavna nesreča s petimi smrtnimi žrtvami (in še dvema ponesrečenima) na avtocesti A1 iz Maribora proti Ljubljani v bližini Slovenskih Konjic. Kombinirano vozilo ukrajinskih registrskih oznak je namreč silovito trčilo v zadnji del oziroma prikolico težkega tovornjaka, ki je stal v koloni pred zožitvijo zaradi cestnih del.

Policija nesrečo sicer še preiskuje, toda vsi indici kažejo na to, da gre za kombinacijo neprilagojene hitrosti, verjetno tudi nezbranosti in tako spregledanih oznak in opozorilnih tabel za zgostitev in delo na cesti, … Sem pa gre prav mogoče šteti, kot ugotavlja tudi policija, še utrujenost in neprilagojeno oziroma neustrezno varnostno razdaljo. Prav slednja omogoča, da lahko voznik v primeru napake še pravočasno reagira in rešuje ali vsaj omili svojo napako (ali napako vozila pred seboj).

Sicer pa so to vse dejavniki tveganja, na katere pri Agenciji za varnost prometa dosledno in redno opozarjamo skozi številne nacionalne preventivne akcije in druge preventivne dogodke. Neprilagojena hitrost je zadnja leta žal vedno na prvem ali drugem mestu med vzroki za nastanek prometnih nesreč, pri tistih z najhujšimi posledicami pa nesporno na prvem mestu. Tako je letos neprilagojena hitrost vzrok za že 20 smrtnih žrtev še pred omenjeno tragično nesrečo, nepravilna smer/smer vožnje za 17. Na slovenskih cestah se je zaradi neprilagojene hitrosti (do 29.7.2025) zgodilo že 1851 prometnih nesreč. Sicer pa je bila neprilagojena hitrost v zadnjih desetih letih vzrok za skoraj 40 odstotkov prometnih nesreč s hudimi posledicami. Raziskava Trendline (2024) je pokazala, da se največ prekoračitev omejitve hitrosti zgodi v naseljih, t.j. okoli 41 odstotkov. Na avtocestah pa najmanj – le okoli 15 odstotkov, kjer pa so zaradi visokih hitrosti posledice lahko toliko bolj tragične.

Neustrezna varnostna razdalja, ki se vedno uvršča med prvih pet najbolj pogostih vzrokov prometnih nesreč, je najpogostejša prav na avtocestah. Tam je zaradi visoke hitrosti še posebej pomembno, da voznik vzdržuje ustrezno varnostno razdaljo. Po pravilu dveh sekund bi morala biti na avtocesti, pri hitrosti 130 km/h ta vsaj 72 metrov! Potrebno pa jo je povečati z vsakim dodatnim dejavnikom tveganja kot so npr. dež, megla, slaba vidljivost, utrujenost voznika, …

Zakaj je varnostna razdalja pomembna?                                                                    

Varnostna razdalja omogoča voznikom, da imajo dovolj časa za reakcijo v primeru nenadnega zaviranja ali drugih nepredvidenih situacij. Če je razdalja premajhna, se zmanjša čas, ki je na voljo za varno ustavitev vozila, kar povečuje tveganje za nalet in resne poškodbe. Čas ustavljanja je namreč odvisen od reakcijskega časa voznika (običajno med 0,8 in 1,2 sekunde) in zavorne poti. Kako hitro se boste torej ustavili, je odvisno od tega, kdaj boste zaznali oviro in kako hitro boste pričeli zavirati. In seveda, kako hitro se je vaše vozilo glede na tehnične specifikacije, stanje zavor in kvaliteto pnevmatik sposobno ustaviti.

Ne pozabite:

Ustrezno varnostno razdaljo določa 44. člen Zakona o pravilih cestnega prometa, (Uradni list RS, št. 156/21 – uradno prečiščeno besedilo in 161/21 – popr.), ki pravi:

(1) Voznik, ki vozi za drugim vozilom po istem prometnem pasu, mora voziti za njim na razdalji, ki ni manjša od razdalje, ki jo pri hitrosti, s kakršno vozi, prevozi v dveh sekundah (varnostna razdalja) oziroma na razdalji, določeni s prometnim znakom.

(2) Varnostna razdalja mora ne glede na vozne razmere omogočati, da:

–       lahko voznik zmanjša hitrost ali ustavi in s tem prepreči trčenje, če voznik, ki vozi pred njim, zmanjša hitrost ali ustavi,

–       se lahko voznik, ki prehiteva, varno vrne na izhodiščni prometni pas.

(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena se ob dobrih prometnih razmerah, kadar se oblikuje kolona, ki vozi z zmanjšano hitrostjo, varnostna razdalja lahko zmanjša, vendar ne sme biti manjša od razdalje, ki jo vozilo pri hitrosti, s kakršno vozi, prevozi v eni sekundi (minimalna varnostna razdalja).

(4) Z globo 40 eurov se kaznuje za prekršek voznik, ki ne potrebuje vozniškega dovoljenja, ki ravna v nasprotju z določbami tega člena.

(5) Z globo 200 eurov se kaznuje za prekršek voznik motornega vozila, ki ravna v nasprotju z določbami prvega, drugega ali tretjega odstavka tega člena.

(6) Z globo 300 eurov se kaznuje za prekršek voznik motornega vozila, ki ne vozi na varnostni razdalji, določeni s prometnim znakom. Vozniku motornega vozila se izrečejo tudi 3 kazenske točke.

Uporaba pravila dveh sekund

Eden najpreprostejših načinov za zagotavljanje zadostne varnostne razdalje je uporaba pravila dveh sekund. Izberite fiksno točko ob cesti (npr. prometni znak ali drevo) in začnite šteti, ko vozilo pred vami preide to točko. Če preštejete vsaj dve sekundi, preden sami prevozite isto točko, ste na varni razdalji. V slabih vremenskih razmerah povečajte to razdaljo na štiri sekunde ali več. Po drugi strani pa je seveda tudi res, da lahko odločen in silovit pritisk na pedalko zavore (ob vseh sodobnih varnostnih sistemih v avtomobilih, kot je na primer ABS, ojačevalnik zavorne sile), tudi precej skrajša zavorno razdaljo (in v skrajnih primerih pomagajo tudi obvoziti oviro). Toda voznik je še vedno ključen dejavnik. Zato je pomembna osredotočenost na vožnjo, odsotnost vseh t.i. motilcev pozornosti (mobilni telefon je eden ključnih), opazovanje neposredne okolice, vzvratnih ogledal, … skratka – nenehno in aktivno spremljanje poteka prometa pred in za vami, ki vam bo omogočilo predvidevanje in izogib kritičnim dogodkom.

Bodite pozorni tudi na:

  • Prilagoditev hitrosti: Vozite v skladu s predpisanimi omejitvami hitrosti in jih prilagodite trenutnim razmeram na cesti, kot so dež, megla ali povečana gostota prometa.
  • Redno preverjanje ogledal: Pogosto preverjajte vzvratna in stranska ogledala, da ste vedno seznanjeni z dogajanjem za vašim vozilom.
  • Izogibanje agresivni vožnji: Agresivno pospeševanje, zaviranje in prehitevanje povečujejo tveganje za nesreče. Ostanite mirni in vozite defenzivno.

Vsekakor je pomembna tudi skrb za tehnično brezhibnost vozila

Na čim krajšo zavorno pot vpliva tudi tehnična brezhibnost vozila. Ključnega pomena so zavore, zato se ob vsakem najmanjšem sumu na slabše delovanje, čim prej oglasite pri vašem mehaniku. Ustrezen tlak v pnevmatikah je zagotovo pomemben pri optimalni zavorni poti, zato ga preverjajte približno enkrat mesečno (pravilen tlak lahko enostavno razberete v posebni nalepki na notranji strani B ali C stebrička), ravno tako kot ustrezna globina profila (dezena). In še – za stabilnost med zaviralnim manevrom so ključnega pomena tudi brezhibni blažilci in ustrezno nastavljena optika podvozja. Pomemben je tudi pravilen položaj za volanom (ki omogoča polno moč pritiska na pedalko zavore) in seveda delujoča svetila, čiste steklene površine, predvsem vetrobransko steklo.

Sem nedvomno spadajo tudi pravilno delujoči varnostni pasovi (z ustreznimi sodelujočimi napravami za zadrževanje) kot ključni element pasivne varnosti, ki so povsem učinkoviti le, če so vsi potniki pravilno pripeti. Varnostni pas lahko namreč zmanjša najbolj tragične posledice nesreče za približno 50 odstotkov. In čeprav raziskava Trendline kaže, da se z varnostnim pasom redno pripne okoli 95 odstotkov voznikov, je za potnike na zadnji klopi rezultat precej slabši. Pripetih naj bi bilo le okoli 85 odstotkov. Kljub visokim številkam pa slovenska policija ugotavlja, da se na krajših razdaljah z varnostnim pasom pripne precej manj voznikov. Zato pri AVP svetujemo – vedno in predvsem dosledno uporabljajte varnostni pas, to pomenit tudi na krajših in redno prevoženih razdaljah!

In nenazadnje – pomembnost psihofizične kondicije in počitka

Vozniki mora biti tudi psihofizično pripravljen na vožnjo, kar vključuje že ustrezen počitek pred daljšo vožnjo, počitek med vožnjo, zbranost, seveda pa je pomembna tudi hidracija. Vozite torej le, če ste spočiti, in si med daljšimi potovanji privoščite redne odmore. Priporočljivo je privoščiti si odmor vsaj na uro in pol do dve, s tem pa boste laže in bolj učinkovito vzdrževali tudi osredotočenost na vožnjo.

Sicer pa je po podatkih nemškega avtomobilskega kluba ADAC utrujenost vzrok za približno 25 % vseh prometnih nesreč na avtocestah. Zato je pomembno, da se res ustavite na vsaki dve uri vožnje in se razgibate, osvežite ter šele potem nadaljujete pot.

Ne pozabite:

  • manj kot 5 ur spanja na noč poveča verjetnost za udeležbo v prometni nesreči za kar 4,5-krat.
  • če ste budni več kot 24 ur, delate podobne napake, kot če bi imeli v krvi 1,0 g/l alkohola.
  • z vožnjo ponoči kar 5- do 6-krat bolj tvegate udeležbo v prometni nesreči.

Z upoštevanjem teh nasvetov in pravil lahko vsi skupaj prispevamo k večji varnosti na cestah in zmanjšanju števila prometnih nesreč. Varnostna razdalja je ena najpomembnejših preventivnih ukrepov, ki jih lahko voznik sprejme, zato jo vedno upoštevajte in prilagodite glede na razmere na cesti.