(Ljubljana, 15. februar 2024) Agencija za varnost prometa objavlja uradne podatke o stanju prometne varnosti za leto 2023. Policisti so na slovenskih cestah v letu 2023 obravnavali 19.780 evidentiranih prometnih nesreč oz. 6 % več kot v letu 2022, za pol odstotka se je povečalo število prometnih nesreč s telesnimi poškodbami in smrtjo. V letu 2023 je na slovenskih cestah umrlo 82 udeležencev cestnega prometa oz. 3 manj kot v letu 2022 (zmanjšanje za 4 %). Število umrlih v prometnih nesrečah v letu 2023 je drugo najnižje, odkar beležimo uradno statistiko prometnih nesreč. Število hudo telesno poškodovanih se je v primerjavi z letom 2022 zmanjšalo za 4 % – hudo telesno poškodovanih je bilo 829 oseb. Pri lažje telesno poškodovanih beležimo zmanjšanje za 1 % v primerjavi z letom 2022– lažje telesno poškodovanih je bilo 6.391 oseb.
Mag. Simona Felser, direktorica Agencije za varnost prometa, je ob objavi uradnih podatkov za leto 2023 izpostavila: »Agencija za varnost prometa je ob izteku leta 2023 z velikim veseljem pozdravila dejstvo, da je bila v Državnem zboru RS sprejeta Resolucija o nacionalnem programu varnosti cestnega prometa za obdobje od 2023 do 2030 brez glasu proti. Pomembno je, da je dokument nastal s sodelovanjem vseh ključnih deležnikov in nosilcev nalog s področja prometne varnosti. Tako Resolucija, ki je strateški dokument, določa korake, ki jih moramo narediti, da bo udeležba v cestnem prometu še varnejša za vse. V minulem letu smo v tesnem sodelovanju s Policijo in drugimi deležniki prometne varnosti izvedli 20 nacionalnih preventivnih akcij ter številne spremljevalne aktivnosti. Te bodo še naprej usmerjene v ozaveščanje, ki ima za cilj spremembo vedenja in dvig vozniške kulture na naših cestah. Ker je v prometu dovolj že trenutek nepozornosti, k strpnemu in odgovornemu ravnanju pozivamo vse udeležence v prometu, da bo vsakomur omogočeno priti na cilj varno in srečno.«
Manj umrlih med najbolj izpostavljenimi udeleženci cestnega prometa
V letu 2023 že drugo leto zapored beležimo zmanjšanje števila umrlih voznikov enoslednih motornih vozil. Zmanjšanje je tudi pri voznikih e-skirojev, saj v letu 2023 ni bilo smrtnih žrtev, v letu 2022 pa sta umrli dve osebi. Zmanjšanje glede na leto 2022 beležimo pri pešcih in kolesarjih, povečanje pa pri voznikih osebnih avtomobilov in potnikih. V letu 2023 je na slovenskih cestah umrlo največ voznikov osebnih avtomobilov, in sicer 28 oz. 7 več kot v letu 2022, t. j. 33 % porast. Povečanje števila umrlih beležimo še pri potnikih, saj jih je v lanskem letu umrlo 8 več kot v letu 2022 oz. kar 89 % več.
Skupno število umrlih ranljivih udeležencev cestnega prometa (vozniki enoslednih vozil in trikoles, pešci, kolesarji in e-kolesarji, vozniki e-skirojev, itd.) je v letu 2023 znašalo 32 (46 v 2022) oz. 39 % vseh umrlih, znižalo se je za 15 % glede na leto poprej (54 % v 2022).
V zadnjem 3-letnem obdobju je bilo največ hudo telesno poškodovanih udeležencev med kolesarji. V letu 2023 se je hudo telesno poškodovalo 236 kolesarjev oz. za 1 % manj kot v letu 2022. Delež hudo telesno poškodovanih kolesarjev je enak kot v 2022 in sicer 28 %. Število hudo telesno poškodovanih voznikov enoslednih motornih vozil je ostalo enako kot v letu 2022 – 198. Delež se je nekoliko zvišal in znaša 24 % v letu 2023 (23 % v letu 2022). Zmanjšanje beležimo tudi pri potnikih, saj se je število hudo telesno poškodovanih potnikov zmanjšalo za 21 % na 85 (107 v 2022) in pri pešcih za 8 % na 85 (92 v 2022). Število hudo telesno poškodovanih voznikov osebnih avtomobilov pa se je povečalo za 6 % na 143.
Največ prometnih nesreč so v letu 2023 povzročili najstarejši udeleženci (65 let in več) in sicer 2.729 prometnih nesreč (2.536 v letu 2022). Sledi starostna skupina med 35. in 44. letom starosti – 2.700 povzročenih prometnih nesreč (2.704 v 2022). Največ udeležencev je umrlo v prometnih nesrečah, ki so jih povzročili najstarejši povzročitelji, stari nad 64 let – 20 umrlih (27 v 2022). Sledi starostna skupina od 45. do 54. let – 16 umrlih(17 v 2022).
V obdobju zadnjih 5 let so vozniki osebnih avtomobilov najpogostejši povzročitelji prometnih nesreč s smrtjo udeleženca – v letu 2023 je v prometnih nesrečah, ki so jih povzročili vozniki osebnih avtomobilov, umrlo 46 udeležencev oziroma 57 % vseh umrlih. Delež umrlih v prometnih nesrečah, ki jih je povzročil voznik osebnega avtomobila, je bil v zadnjem 5-letnem obdobju 55,4 %.
Alkoholizirani povzročitelji odgovorni za 21 smrti
V letu 2023 so bili povzročitelji prometnih nesreč pod vplivom alkohola (nad dovoljeno mejo) odgovorni za 1507 (1.590 v letu 2022) prometnih nesreč oz. 5 % manj kot v letu 2022. Enako zmanjšanje beležimo tudi pri številu prometnih nesreč s telesno poškodbo in smrtjo in sicer za 5 % v primerjavi z letom poprej.
V prometnih nesrečah, ki jih je povzročil alkoholiziran udeleženec, je umrlo 21 (17 v letu 2022) udeležencev oz. 24 % več kot v letu 2022 (4 umrlih več). Delež alkoholiziranih povzročiteljev prometnih nesreč s smrtnim izidom znaša 25,6 % (21 % v letu 2022, 33 % v letu 2021, 37 % v letu 2020).
Vozniki, ki so imeli do največ 0,50 grama alkohola na kilogram krvi ali do 0,24 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka, so v letu 2023 povzročili 330 prometnih nesreč, od tega 128 s telesno poškodbo. V teh prometnih nesrečah je umrlo 8 udeležencev, 30 je bilo hudo telesno poškodovanih, 128 pa lažje telesno poškodovanih.
V letu 2023 so povzročitelji pod vplivom prepovedanih drog ali drugih psihoaktivnih snovi povzročili 92 prometnih nesreč, v katerih so umrli 3 udeleženci (10 manj kot v letu 2022), 24 je bilo hudo telesno poškodovanih (4 manj kot v letu 2022), 20 pa je bilo lažje telesno poškodovanih (31 manj kot v letu 2022).
Zaradi povzročiteljev prometnih nesreč pod vplivom alkohola (tudi nad 0,00 g alk/kg krvi) ter povzročiteljev pod vplivom prepovedanih drog ali drugih psihoaktivnih snovi je umrlo 32 oseb (39 % vseh umrlih).
Manj uporabe varnostnega pasu med potniki
Stopnja uporabe varnostnega pasu v letu 2023 je pri umrlih voznikih osebnih avtomobilov znašala 71 % oz. enako kot v letu 2022, t. j. največ v zadnjem 5-letnem obdobju. Od 143 hudo poškodovanih voznikov osebnih avtomobilov, jih je 81 % uporabljalo varnosti pas. Stopnja uporabe je bila največja pri lažje telesno poškodovanih voznikih osebnih avtomobilov, saj je varnostni pas uporabljalo 93 % voznikov.
Pri 17 umrlih potnikih je stopnja uporabe varnostnega pasu 59 % – 10 ga je uporabljalo, 7 ga ni uporabljalo (stopnja uporabe v 2022 je bila 67 %, v 2021 pa 50 %).
Uporaba čelade pri umrlih kolesarjih je znašala le 29 %. Zaščitne kolesarske čelade nista imela niti voznika e-kolesa. Pri umrlih voznikih enoslednih motornih vozil je uporaba čelade znašala 82 %.
Neprilagojena hitrost ostaja glaven vzrok za smrtne prometne nesreče
Najpogostejši vzrok za nastanek prometnih nesreč tudi v letu 2023 ostaja nepravilen premik z vozilom – zaradi tega vzroka je zabeleženih 5.247 (v 2022 4.753) prometnih nesreč oz. 27 % vseh nesreč. Sledi vzrok neprilagojena hitrost – 3.744 (v 2022 3.498) prometnih nesreč oz. 19 % ter nepravilna stran oz. smer vožnje – 3.029 (v 2022 2.961) prometnih nesreč oz. 15 %.
Najpogostejši vzroki za nastanek prometnih nesreč s smrtnim izidom so:
- neprilagojena hitrost – 28 prometnih nesreč s smrtnim izidom (32 umrlih udeležencev),
- nepravilna stran oz. smer vožnje – 20 prometnih nesreč s smrtnim izidom (22 umrlih udeležencev),
- neupoštevanje pravil o prednosti – 12 prometnih nesreč s smrtnim izidom (13 umrlih udeležencev).
Podroben pregled stanja varnosti cestnega prometa za leto 2023
Nujni oz. zahtevani piškotki so vključeni