Razmišljate, da bi postali motorist/ka?

/, Novice/Razmišljate, da bi postali motorist/ka?
Motorna kolesa imajo zanimivo zgodovino, sedanjost in zagotovo tudi prihodnost. Poglavitne pozitivne lastnosti danes so okretnost, malo prostora za parkiranje, majhna poraba in še kup drugih zanimivih prednosti pred avtomobili in drugimi vozili.

Motorno kolo kot poceni prevozno sredstvo

Motorna kolesa so se “rodila” kmalu po tem, ko je motor z notranjim izgorevanjem postal “uporaben”. Ko je postal zanesljiv in “poslušen”. To je bilo kmalu po letu 1900. Avtomobili so bili takrat zelo dragi, ceste bolj kolovozi, prometne ureditve pa ni bilo. Tudi izdelava enostavnih motornih koles je bila veliko cenejša kot izdelava avtomobilov. Motorno kolo je postalo osnovno prevozno sredstvo, ob bok pritrjena prikolica pa nekaj vsakdanjega.

Motorna kolesa so tak položaj zadržala zelo dolgo. V Ameriki je sicer Henry Ford z uporabo tekočega traku razmeroma kmalu ponudil nepredstavljivo dostopen model T v različnih izvedbah in barvah, ki so bile vse le različni odtenki črne, da je bila proizvodnja kar se da enostavna, drugje po svetu pa so morala miniti leta, da so si množice lahko kupile štiri kolesa in premično streho nad glavo.

Položaj motornega kolesa je ostal enak: osnovno in poceni prevozno sredstvo. V športu so bili motorji uporabljeni le malo, za razvedrilo pa skorajda ne. Položaj je bil enak po drugi svetovni vojni, ko je bilo pomanjkanje surovin ogromno, mnogo tovarn, ki so izdelovale vojaško opremo, sedaj pa so ostale brez dela, pa so ustvarile idealne pogoje in potrebe za motorna kolesa. Motorist je bil takrat človek, ki je motorno kolo kmalu zasovražil, saj ga je moral uporabljati v vsakem vremenu in za vse potrebe.

Glasni začetki na DKW-ju in prihod dostopnejših avtomobilov

Družina iz sosednjega stopnišča je koristila starega DKW prav za vse potrebe. Najbolj mi je ostal v spominu trenutek, ko so se ob koncu tedna odpeljali na Dolenjsko. Oče je vžgal motor (in zakadil dvorišče), nato je predse na rezervoar posadil starejšega sina, mama pa je z mlajšim zlezla na zadnji sedež oziroma klopco. Seveda so vsi odpeljali brez čelad. Dm – d – dm – d – dm … se je še dolgo slišal zvok dvotaktnega motorja, neslišni smrad pa je bil prisoten še dlje.

Sam sem prvič vozil motor pri svojih petnajstih, sosedov 200 kubični »dekavec« je bil prvi pravi motor, ki sem ga vozil sam. Še vedno mi ni jasno, kaj sem storil, da je sosed to  mirno sprejel in se brez besed usedel na zadnji sedež. To so bili moji prvi kilometri  na “glasnih” dveh kolesih. Nikoli, verjetno tudi ko me bo obiskala demenca, ne bom pozabil svojih začetkov.

A glej ga, zlomka. Sosed je nekega dne pripeljal pred blok fička. Velikega, udobnega, s streho in vrati ter družina se je z velikim nasmehom konec tedna odpeljala na Dolenjsko. Nikoli več se ni usedel na motorno kolo. Ta resnična zgodba je bila realnost šestdesetih let minulega stoletja.

Fički, hrošči, spački in še marsikaj dostopnega je začelo povzročati vse večjo gnečo. Motorna kolesa (po večini odslužena policijska, ki so v enem kosu dočakala penzion), so postala želja tistih redkih, ki so želeli hitrost. No, in pa Vespe in Lambrete, v glavnem za »šminkerje«, ki jim je kot Mižku Figi z nogami na eni strani z veseljem prisedla brhka mladenka.

Preporod ljubiteljev motornih koles

Po nekaj letih premora in prehoda na vse bolj dostopne avtomobile doživljamo preporod ljubiteljev motornih koles.  Veliko je (pre)hitrih športnih, za brezpotja večino BMW. Pa potovalnih, ki bi jih sam raje zamenjal za majhen dvosed brez strehe in skuterjev z avtomatskim menjalnikom, ki jih je kot mravelj.

Predstavitev Nove serije BMW 6 v Opatiji leta 1974 / foto: Niko Mihelič

Predstavitev Nove serije BMW 6 v Opatiji leta 1974 / foto: Niko Mihelič

Odločitev za motorno kolo je v času natrpanosti cest in ob problemu parkiranja danes sila enostavna. Pravih užitkarjev v vetru v laseh pa je malo. Ker se ni kar tako enostavno usesti na motorno kolo, je potrebno dobro razmisliti, zakaj ste ali pa še bolj, zakaj boste to storili? Promet je namreč nevaren, posledice nesreč motoristov pa veliko bolj neprijetne, kot ko “poči” v avtomobilu.

Zaradi tega dobro premislite, kaj boste storili, da bo vse skupaj zares v veselje in korist. Ne postanite kot tisti šestdesetletnik, ki je bil prepričan, da ga bodo vsi zamenjali za polovico mlajšega, ko ima na glavi čelado.

Preberite vse, kar je možno, upoštevajte nasvete – tudi na teh straneh jih je kar nekaj –  udeležite se treninga varne vožnje in se po možnosti vozite s tistimi prijatelji, ki se bodo zavedali, da ste začetnik in ne bodo hoteli le dokazati koliko hitrejši so oni.

Če vam bo vožnja v skupini nelagodna, se dogovorite, kje bo cilj in se sami odpeljite s hitrostjo, ki vam bo obvladljiva in v užitek.

Storite vse, da boste dočakali novo pomlad, pa tudi če vas bo vaš konjiček zaradi vaše malomarnosti pričakal z akumulatorjem, ki ga bo potrebno pred prvo vožnjo v novi sezoni zamenjati.

REŠITE KRATEK TEST CPP
2018-09-04T09:58:09+00:00sreda, 4. julij, 2018| Oznake: , , |

Avtor prispevka:

Niko Mihelič
Niko Mihelič je strojni inženir in od upokojitve dalje sodelavec Agencije za varnost prometa, nekoč komentator F1 in motociklizma, še vedno pa si prizadeva, da bi Slovenija dobila sodobno dirkališče, ki ga imenuje TTP (tehnično turistični park), z vsemi potrebnimi vsebinami, za katerega je prepričan, da bi bistveno pripomogel k varnosti v prometu in v športu. V preteklih letih je sam izdelal marsikaj, od zložljivega kolesa Bigfish, motornega kolesa, avtomobila do novega motorja z notranjim zgorevanjem, ki za spreminjanje premega gibanja bata v vrtenje ne uporablja motorne gredi, ampak novo rešitev. V naše kraje je kot eden prvih pripeljal Yamaho in Harley Davidson ter Porsche.