Prometna varnost v Sloveniji že drugo leto zapored izboljšana

/, Novice/Prometna varnost v Sloveniji že drugo leto zapored izboljšana
(Ljubljana, 10. januar 2019) Javna agencija RS za varnost prometa (AVP) je na današnji novinarski konferenci predstavila stanje varnosti cestnega prometa v Sloveniji v lanskem letu in aktivnosti, ki jih načrtujejo letos. Že drugo leto zapored beležijo izboljšanje prometne varnosti, lansko leto pa je bilo z vidika prometnih nesreč z najhujšimi posledicami celo najboljše v zadnjih 64-ih letih oziroma odkar spremljajo uradno statistiko prometnih nesreč. Zabeležili so 92 smrtnih žrtev, kar je 12 manj kot leto poprej. S takšnimi rezultati se približujejo ciljem, zastavljenim v nacionalnem programu varnosti cestnega prometa, a poudarjajo, da o resničnem uspehu lahko govorimo šele takrat, ko na cestah ne bo nobene smrtne žrtve.

V letu 2018 je umrlo 92 udeležencev cestnega prometa, kar je v primerjavi z letom poprej 11 % manj. Število smrtnih žrtev je bilo tako najnižje po letu 1954 oz. odkar beležimo uradno statistiko prometnih nesreč. Izboljšanje beležimo tudi pri številu hudo telesno poškodovanih, lani jih je bilo 798, kar je 6 % manj kot leto pred tem oz. najmanj v zadnjih 5 letih, pa tudi pri lažje telesno poškodovanih, saj se jih je v preteklem letu poškodovalo 6.778 oz. skoraj 4 % manj kot v letu pred tem.

Mag. Igor Velov, direktor AVP, je izpostavil: »Zagotovo je to tudi odraz naših intenzivnih, predvsem pa skupnih prizadevanj za izboljšanje prometne varnosti na naših cestah, in pokazatelj, da smo na pravi poti. Vendar izboljšanja prometne varnosti nikakor ne smemo jemati za samoumevno, saj se statistike lahko hitro obrnejo oz. močno zanihajo. Po eni strani smo lahko zadovoljni z našim skupnim delom, po drugi strani pa je pred nami še veliko dela. Šele, ko nam ob koncu leta ne bo treba poročati o mrtvih v prometnih nesrečah, bomo lahko govorili o resnično dobre uspehu in dobri prometni varnosti. Samo takrat bomo lahko zadovoljni«.

Najboljši meseci so bili januar, junij, avgust, oktober in december

V letu 2018 beležimo nekaj mesecev z najmanj umrlimi v zadnjem 5-letnem obdobju. Najnižje število umrlih v letu 2018 je bilo v 5 mesecih in sicer januarja (2 umrla), junija (3 umrli), avgusta (6 umrlih), oktobra (6 umrlih) in decembra (6 umrlih). V teh mesecih je bilo število umrlih tudi najnižje v zadnjih 25 letih. Najslabša meseca sta bila maj in september, ko je skupaj umrlo kar 35 udeležencev (15 maja in 20 septembra) oz. 38 % vseh umrlih v letu 2018.

Mag. Ivan Kapun, vodja Sektorja prometne policije na GPU je povedal: »Policija je v preteklem letu izvedla skoraj 300.000 represivnih ukrepov, toda sam nadzor ni dovolj. Rešitev je v sistemskem pristopu, v preventivi, osveščanju in predvsem v nas samih, da kot družba obsojamo nesprejemljivo vedenje v prometu«.

Najmanj smrtnih žrtev med kolesarji v zadnjih 25-ih letih

V letu 2018 beležimo povečano število umrlih voznikov osebnih avtomobilov ter število umrlih pešcev. Do konca leta 2018 je umrlo 33 voznikov osebnih avtomobilov oz. 10 % več kot v letu pred tem ter 13 umrlih pešcev oz. 30 % več kot v letu pred tem. Spodbudnejši statistični podatki so pri ostalih udeležencih, predvsem pri voznikih enoslednih motornih vozil, potnikih in kolesarjih. V letu 2018 je umrlo 18 voznikov enoslednih motornih vozil oz. 38 % manj kot v letu 2017. Med 18 umrlimi je bilo 16 voznikov motornih koles, 2 pa sta bila voznika mopeda. Število smrtnih žrtev med kolesarji se je zmanjšalo za 27 %, kar je najmanjše število v zadnjih 25-ih letih.

Vidno izboljšanje pri ranljivih udeležencih v prometu

V letu 2018 je na slovenskih cestah umrlo 39 ranljivih udeležencev (pešci, kolesarji, motoristi in mopedisti) v cestnem prometu, kar je najmanj po letu 2014. Delež umrlih ranljivih udeležencev je v letu 2018 znašal 42 %, kar je 6 % manj kot v letu 2017 in najmanj po letu 2014, manjši pa je predvsem zaradi zmanjšanja števila umrlih voznikov enoslednih motornih vozil, saj je število umrlih najmanjše po letu 2014.

Neprilagojena hitrost najpogostejši vzrok za nastanek prometne nesreče

V 2018 je bila neprilagojena hitrost najpogostejši vzrok za nastanek prometnih nesreč in sicer za 32 nesreč s smrtnim izidom, v katerih je umrlo 36 oseb, nepravilna stran oz. smer vožnje za 28 prometnih nesreč, v katerih je umrlo 28 oseb in neupoštevanje pravil o prednosti za 9 prometnih nesreč, v katerih je umrlo 9 oseb. Pri številu umrlih zaradi neprilagojene hitrosti beležimo izboljšanje v primerjavi z letom pred tem in sicer za 22 % (iz 46 umrlih na 36 umrlih), pri neupoštevanju pravil o prednosti za 47 % (iz 17 na 9 umrlih) ter pri številu umrlih zaradi nepravilne smeri oz. strani vožnje za 7 % (iz 30 umrlih na 28 umrlih).

Največ nesreč s smrtnim izidom na regionalnih cestah

Največ umrlih udeležencev v prometnih nesrečah v preteklem letu je bilo v starostni skupini med 55. in 64. letom starosti – 20 umrlih oz. 22 % vseh umrlih. Sledi ji skupina med 25. in 34. letom starosti z 18 umrlimi ter starostne skupine od 18. do 24. let, od 45. do 54. let ter nad 64 leti starosti – v vsaki skupini po 15 umrlih. Največ prometnih nesreč s smrtnim izidom se je pripetilo na regionalnih cestah (33 % oz. 31 umrlih), cestah v naselju in lokalnih cestah (28 % oz. 25 umrlih), glavnih cestah (22 % oz. 21 umrlih) ter avtocestah in hitrih cestah (17 % ter 15 umrlih).

Uporaba telefona med vožnjo postaja naša rak rana

Uporaba mobilnih telefonov, ki jih sicer ne beležimo med vzroke prometnih nesreč, so zaradi stalne uporabe vse večji motilci pozornosti za varno udeležbo v prometu. In to ne velja le za voznike vozil, temveč tudi za pešce in kolesarje. Mobilni telefoni so resda širši problem sodobne družbe, vendar ima lahko njihova vse obsežnejša uporaba težke posledice tudi za prometno varnost. Že v ponedeljek se začne nacionalna preventivno akcija za mobilne telefone, ki jo vodi in koordinira AVP in v času katere bodo še intenzivneje opozarjali na nevarnosti uporabe mobilnih telefonov v prometu. Zavzemajo se tudi za strožjo zakonodajo pri sankcioniranju kršiteljev za uporabo mobilnih telefonov med vožnjo v obliki denarne kazni v višini 250 evrov in treh kazenskih točk.

Delo AVP je odgovorno, zahtevno in nikoli končano

Agencija je lani ustanovila delovno skupino za poenostavitev postopkov na področju implementacije po direktivi CBE v okviru Zakona o prekrških in Zakona o pravilih v cestnem prometu. Predlogi so bili medresorsko usklajeni, sprememba zakonodaje pa bo omogočala poenostavitev postopkov nadzornim organom.

Letos bodo več napora vložili tudi v nadgradnjo področja presojanja prometne varnosti oziroma varnosti cestne infrastrukture ter spremembe prekrškovne in prometne zakonodaje. Zavzemajo se tudi za preučitev znižanja dovoljene stopnje alkohola na 0,2 promila, vzpostavitev sekcijskega merjenja hitrosti na celotnem AC križu ter vključitev prometne vzgoje v izvedbene kurikule. Prav tako bodo podali pobudo na Ministrstvo za infrastrukturo za izvedbo mobilnih enot nadzornih organov, ki bi preverjali tehnično brezhibnost vozil na cesti, da lahko vozila, ki so tehnično neizpravna, nemudoma odstranijo s ceste.

Mag. Igor Velov, direktor AVP, je še povedal: »Ne pozabimo, da na cesti vedno odločajo stotinke sekunde. Varnost pa se začne pri nas samih«.

Agencija je lani sofinancirala 30 projektov nevladnih organizacij in vsebinsko podprla delo 211 občinskih Svetov za preventivo in vzgojo v cestnem prometu.  V letošnjem letu bo še povečala sredstva za sofinanciranje projektovnevladnih organizacij in projektov občinskih Svetov za preventivo in vzgojo v cestnem prometu ter okrepila medijske aktivnosti za aktivno mobilizacijo slovenske javnosti k odgovornejšem vedenju v prometu. Nadgradili bodo tudi nacionalne preventivne akcije, dodatno pozornost pa bodo namenili mobilnim telefonom, motoristom in pešcem.

2019-01-10T13:51:17+00:00četrtek, 10. januar, 2019| Oznake: , |