(Ljubljana, 30. januar 2019) Kljub nenehnim opozorilom, da naj se udeleženci v cestnem prometu obnašajo strpno in odgovorno ter naj spoštujejo cestnoprometne predpise, se je varnost cestnega prometa z vidika najhujših posledic v januarju poslabšala.

V januarju je na slovenskih cestah umrlo devet udeležencev cestnega prometa. Razen v enem primeru so žrtve vozniki osebnega avtomobila ali sopotniki v osebnih avtomobilih. Umrla je tudi ena peška. Vse prometne nesreče so se pripetile v temnem delu dneva, v šestih primerih pa so bili povzročitelji moški, sami v vozilu. Trije umrli udeleženci niso uporabljali varnostnega pasu. Tudi v januarju sta glavna dejavnika za nastanek prometne nesreče vožnja z neprilagojeno hitrostjo in nepravilna stran in smer vožnje. V enem primeru je vzrok nepravilno prečkanje pešca. Po nepopolnih podatkih je vsaj trem prometnim nesrečam botrovala tudi vožnja pod vplivom alkohola.

Ob teh ugotovitvah policija že izvaja številne aktivnosti in ukrepe. Policijske enote so obvezane, da analizirajo stanje na področju varnosti cestnega prometa, kolikor je možno identificirajo vzroke in dejavnike prometnih nesreč in predlagajo dodatne ukrepe, prilagojene ugotovitvam analiz na lokalnem in regionalnem območju. Zaradi še vedno prevelikega deleža alkoholiziranih povzročiteljev najhujših prometnih nesreč in neposredne povezanosti alkohola s problematiko neprilagojene hitrosti, nepravilno stranjo in smerjo vožnje, policisti kršiteljem cestnoprometnih predpisov (ob najmanjšem sumu, da gre za hujši prekršek) dosledno odrejajo preizkuse alkoholiziranosti. Obenem nadaljujejo z izvajanjem načrtov in aktivnosti, predvidenih z obdobnim načrtom in ostalimi mednarodnimi akcijami. Izvajajo se časovno krajši in intenzivnejši poostreni nadzori, usmerjeni v zaznano problematiko (npr. hitrost, uporaba varnostnega pasu, upoštevanje pravil o prednosti ipd.). Prav tako bo Specializirana enota za nadzor prometa intenzivirala delo (tudi sodelovanje z ostalimi policijskimi enotami) pri kontrolah tovornih vozil, prevoza nevarnega blaga, šol vožnje, avtobusov in vozil za javni prevoz potnikov, v nadzorstvene aktivnosti pa bodo vključili vsa razpoložljiva tehnična sredstva in oblike dela (helikopterski nadzor, civilne patrulje …).

Policija je po trenutno zbranih podatkih v januarju poleg ostalega zabeležila 7.087 kršitev določil o hitrosti, 3.481 kršitev neuporabe varnostnega pasu, 722 udeležencev, ki so vozili pod vplivom alkohola, 623 voženj pri rdeči luči na semaforju.

Vse opisano kaže na to, da udeleženci na slovenskih cestah še vedno preveč tvegajo in menijo, da se njim ne more nič zgoditi.

Da se v prihodnje ne bi ponovile prometne nesreče, kot smo jim bili priča zadnje dni, policija in agencija za varnost prometa vse udeležence v prometu ponovno pozivata, naj spoštujejo prometne predpise, še posebej omejitve hitrosti. V tem obdobju leta pa moramo upoštevati tudi možnost poslabšanja pogojev za vožnjo zaradi vremenskih razmer.

»Varno do cilja nas lahko pripelje zgolj defenzivna vožnja. Med vožnjo moramo biti zbrani, trezni in pozorni na dogajanje na in ob cesti, da lahko predvidimo dogajanje in ravnanja drugih, njihove morebitne napake, ter se nanje pravočasno odzovemo,« so poudarili na policiji ter dodali: »Zavedati se moramo, da na cesti nismo sami in da od našega ravnanja ni odvisna le naša varnost, temveč tudi varnost drugih udeležencev v prometu!«

Mag. Igor Velov, direktor Javne agencije RS za varnost prometa, je ponovno poudaril: »Ne pozabimo, da na cesti vedno odločajo stotinke sekunde. Varnost pa se začne pri nas samih,« ter opozoril, da nas na področju varnosti prometa čaka še veliko dela.

Mag. Ivan Kapun, vodja Sektorja prometne policije na Generalni policijski upravi: »Naj hiter tempo življenja ne narekuje tudi hitrosti vožnje. Promet ni kraj za lovljenje zamujenih minut. Vozilo ni pisarna, v kateri bi sklepali posle. In cesta ni poligon za izražanje nervoze po napornem dnevu. Med vožnjo se posvetimo zgolj vožnji, predvsem pa strpno in počasi, da se ne bi prekmalu ustavili.«