16. 10. 2012
V petek, 12. oktobra 2012 je v dvorani Državnega sveta potekala strokovna predstavitev rezultatov raziskave o odnosu odraslih prebivalcev do alkohola in razprava na temo Kako motivirati odrasle za zdrav življenjski slog, kjer bi v splošnem zmanjšali uporabo alkohola.

 

Predstavitev rezultatov raziskave o odnosu odraslih do alkohola
16. 10. 2012

V petek, 12. oktobra 2012 je v dvorani Državnega sveta potekala strokovna predstavitev rezultatov raziskave o odnosu odraslih prebivalcev do alkohola in razprava na temo Kako motivirati odrasle za zdrav življenjski slog, kjer bi v splošnem zmanjšali uporabo alkohola.

Med pozdravnimi govorci, ki so nagovorili zbrane predstavnike in strokovnjake, ki se ukvrajajo tako s preventivo kot terapijami za zdravljenje odvisnosti od alkohola, so bili predsednik Državnega Sveta mag. Blaž Kavčič, dr. Zdenka Čebašek-Travnik, varuhinja človekovih pravic, Vesna-Kerstin Petrič z Ministrstva za zdravje ter Marjeta Ferlan Istinič, predstavnica Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve. V imenu Javne agencije RS za varnost prometa je zbrane pozdravila tudi Mateja Markl, ki je na kratko predstavila napredek, ki je bil v zadnjih letih narejen na področju vožnje pod vplivom alkohola ter uvedbo novodobnih in učinkovitih dodatnih ukrepov, ki presegajo področje prometne varnosti ter vplivajo na širši odnos do alkohola preko rehabilitacijskih programov.

Na predstavitvi rezultatov raziskave, ki so jo opravile avtorice Nataša Sorko, dr. Zdenka Čebašek-Travnik ter Dušica Boben v okviru Društva Žarek upanja, ki se kot nevladna organizacija ukvarja tako s preventivnimi programi kot pomočjo pri zdravljenju odvisnosti od alkohola, je bilo govora o dilemah, spoznanjih in vprašanjih pomembnega segmenta javnega zdravja, družbene blaginje in kakovosti življenja državljanov Republike Slovenije – o rabi in zlorabi alkohola ter odnosu odraslih Slovencev do tega vprašanja. Tudi v slovenski javnosti se vse bolj krepi soglasje, da je alkohol resen družbeni problem, ki ga je treba začeti reševati. Osnove za to, kako zastaviti programe in politike, pa so dobri raziskovalni podatki. Slovenci smo pri porabi alkohola v samem vrhu EU. Raven porabe alkohola v določeni državi pa je v pomembni povezavi s stopnjo z alkoholom povezanih težav. Zato tudi ni presenetljivo, da se po umrljivosti zaradi kroničnih bolezni jeter in ciroze, po samomorih in umrljivosti zaradi prometnih nesreč z motornimi vozili ter po številu prometnih nesreč z udeležbo alkohola na 100.000 prebivalcev, uvrščamo v sam negativen evropski vrh. Tvegano in škodljivo pitje alkoholnih pijač je eden glavnih dejavnikov tveganja za prezgodnjo smrt, bolezni, poškodbe in nasilje, še posebej mladih 25 do 45 leta starosti. V Sloveniji skoraj polovica povzročiteljev nasilja vsaj nekajkrat na teden uživa alkohol v tolikšnih količinah, da se opijejo. Pitje alkohola je najpomembnejši dejavnik tveganja za izgubljena zdrava leta življenja zaradi prezgodnjih smrti in peti najpomembnejši dejavnik tveganja za umrljivost.

16-10-2012 13-06-53

V okviru diskusije so bile predstavljene tudi smernice za uvedbo nekaterih ukrepov, ki so se v tujini in raziskavah že pokazali kot učinkoviti pri preprečevanju prekomerne porabe alkohola med prebivalstvom, kar zmanjšuje tudi vse škodljive posledice, ki nastajajo zaradi tega.

Več si lahko ogledate tudi na spletnih straneh http://www.ds-rs.si/?q=node/3423