Poletje je čas visokih temperatur in potovanj, čas, ko se odpravljamo na izlete ali na počitnice. Na vozne sposobnosti vplivajo tudi utrujenost voznika in priprave, predvsem na daljšo pot, pa tudi vročina. Na vozne razmere pa poleg vremena, ki se tudi poleti lahko hitro spremeni zaradi poletnih neviht, nalivov ali toče, nemalokrat vplivajo tudi zastoji. V primeru zastojev ne pozabimo na pravilno ustvarjanje reševalnega pasu.

Vse to od udeležencev v prometu zahteva večjo previdnost in defenzivno vožnjo. Počitniška brezskrbnost naj se ne odraža v prometu – na pot naj se vozniki odpravijo naspani in spočiti ter dobro pripravljeni. Prometna pravila in razmere na cesti naj dosledno upoštevajo in bodo vselej še posebej pozorni na najbolj ranljive udeležence na cesti – pešce, kolesarje in motoriste.

Pred odhodom na daljšo pot naj vozniki svojo pot dobro organizirajo in načrtujejo. Tehnična brezhibnost vozila, za katero vozniki poskrbijo s preventivnim pregledom v mehanični delavnici, bo odvrnila skrbi od nepričakovanih nevšečnosti na poti.

Prtljaga naj bo v vozilo zložena pravilno in varno pritrjena; večji in težji predmeti sodijo na dno, lažji na vrh. Pri tem pa mora vozilo vozniku še vedno nuditi preglednost skozi vsa okna in ogledala. Ker bo vozilo zaradi prtljage dodatno obteženo, naj vozniki pred odhodom preverijo ustreznosti tlaka v pnevmatikah.

Preveriti je potrebno možne kraje za počitek ter poleg prtljage poskrbeti za redno in pravilno hidracijo in hrano. Poleg dobrega spanca, sta lakota in žeja pomembna dejavnika, ki vplivata na koncentracijo ter vozne sposobnosti. Tudi izogibanje nočni vožnji in odhodu na pot po dolgem ter napornem delavniku zmanjšata tveganje za nastanek neljubih dogodkov v prometu.

Med daljšo vožnjo naj vozniki poskrbijo za redne postanke, približno na vsaki dve uri, ki so lahko izvrsten »izgovor« za kratko malico ali sprehod. V primeru, da je na potovanju več voznikov, naj si ti vožnjo »razdelijo«, s tem tudi zmanjšajo tveganje za vožnjo pod vplivom utrujenosti ali zaspanosti.

Ko se med vožnjo motornega vozila pojavijo znaki utrujenosti in zaspanosti, kot so zehanje, pogosto mežikanje, občutek potrebe počitka ali izgube pozornosti, se je potrebno v najkrajšem možnem času na varnem mestu ustaviti ter poskrbeti za ustrezno psihofizično stanje.

Pomembno:

  • Če spimo manj kot 5 ur na noč, se kar za 4,5-krat poveča verjetnost za udeležbo v prometni nesreči;
  • Če ostanemo budni več kot 24 ur, delamo podobne napake, kot bi jih, če bi imeli v krvi 1,0 g/l alkohola;
  • Z vidika zaspanosti za volanom, tudi z vožnjo ponoči, kar 5- do 6-krat bolj tvegamo, da bomo udeleženi v prometni nesreči.