(Ljubljana, 6. december 2021) Danes se prične tretja nacionalna preventivna akcija za preprečevanje vožnje pod vplivom alkohola, drog in drugih psihoaktivnih snovi v prometu, ki bo potekala do 12. decembra 2021. Akcijo koordinira Agencija za varnost prometa v sodelovanju s Policijo in nevladnimi organizacijami. Zloraba alkohola je do konca novembra letos botrovala 1.277 prometnim nesrečam, 631 telesnim poškodbam in 33 smrtnim žrtvam. Kljub temu, da je bilo letos le 1 % več prometnih nesreč zaradi povzročiteljev pod vplivom alkohola, pa je bilo smrtnih žrtev za kar 27 % več. V prvih petih mesecih letošnjega leta (1. 1. – 31. 5.) je zaradi povzročiteljev pod vplivom alkohola umrlo 7 oseb, nato pa v pol leta kar 26 (1. 6. -27. 11.). Povprečna stopnja med vsemi alkoholiziranimi povzročitelji prometnih nesreč letos zanaša 1,42 promila, med smrtnimi prometnimi nesrečami pa 1,39 promila. Vsi povzročitelji smrtnih prometnih nesreč so bili moški, izstopajo povzročitelji od 45-54 in od 55-64 let, vozniki osebnih avtomobilov in motornih koles. Zaradi povzročiteljev prometnih nesreč pod vplivom alkohola v dovoljeni meji (med 0,01 in 0,5 promila) alkohola v krvi, je letos umrlo 5 oseb.

Med vzroki za nastanek smrtnih prometnih nesreč pri alkoholiziranih povzročiteljih prednjačita neprilagojena hitrost (17 umrlih) in nepravilna stran/smer vožnje (12 umrlih). Letos sta bila najmlajša med smrtnimi žrtvami mladostnika v starosti 15 in 16 let, oba pod vplivom alkohola in oba voznika enoslednega motornega vozila, ki sta prometno nesrečo tudi povzročila. Najstarejši povzročitelj je imel 80 let, voznik osebnega avtomobila, ki je v prometni nesreči tudi umrl.

Na novinarski konferenci je direktor Agencije za varnost prometa Jože Hribar, univ. dipl. inž. str., izpostavil: »Agencija za varnost prometa v mesecu, ki je tradicionalno povezan s praznovanji, znova opozarja, da se alkohol in udeležba v prometu povsem izključujeta. Prometne nesreče, povzročene pod vplivom alkohola, praviloma prinašajo težke poškodbe, invalidnost, smrt in zaznamujejo premnoge družine. Pod vplivom alkohola in drog mislite, da vozite bolje, kot dejansko. Temu sledijo slabša sposobnost zaznavanja, napačne ocene razdalj, počasne reakcije, motnje pri ravnotežju, zožen zorni. Alkohol pa ni »kriv« za prometno nesrečo. Odgovoren je človek, ki se alkoholiziran usede za volan in nesrečo povzroči.

Zelo zmotna so tudi prepričanja, da obilna hrana lahko ublaži posledice pitja alkohola. Zaradi hrane pride le do zakasnitve in se alkoholiziranost pokaže kasneje. Tudi svež zrak in gibanje na prostem ne moreta izničiti učinka popitega alkohola. Izgovori, da so nas drugi prepričali v pitje, da je pot do doma zelo kratka, ali da nismo toliko spili, da ne bi mogli voziti, v promet prinašajo velika tveganja.

Bodite 0.0 voznik in tako izkazujte tudi spoštovanje do požrtvovalnega dela predanih ljudi v zdravstvu. Neodgovorno izpostavljanje sebe in drugih tveganjem za najhujše posledice ne sodi v promet. Ravnajte odgovorno in spoštljivo, naj bodo ceste prostor solidarnosti in ne objestnega ravnanja

Vodja Sektorja prometne policije mag. Ivan Kapun je pojasnil: »V zadnjem obdobju se delež prometnih nesreč, ki so jih povzročili alkoholizirani udeleženci prometnih nesreč ni bistveno spremenil in ostaja približno na 10 odstotkih. Zaskrbljujoče pa je, da več kot tretjina voznikov, ki povzročijo smrtno prometno nesrečo, vozi pod vplivom alkohola.

Da bi bile slovenske ceste varne za vse prometne udeležence bodo policisti med 6. in 12. decembrom, po vsej Sloveniji preverjali, ali vozniki vozijo pod vplivom alkohola. Več pozornosti pa bomo namenili tudi preverjanju prisotnosti drog pri voznikih.

Kar vsaka tretja smrtna prometna nesreča se zgodi zaradi vožnje pod vplivom alkohola. Vse voznike zato pozivamo, naj nikar ne sedejo za volan, če so pred tem uživali alkohol ali druge psihoaktivne snovi, oziroma naj si zagotovijo varen prevoz. K varni in odgovorni udeležbi v prometu pozivamo tudi kolesarje in pešce!

Namen poostrenega nadzora je, da v sodelovanju z drugimi subjekti prispevamo k osveščanju o problematiki vožnje pod vplivom alkohola in drog, zmanjšanju števila neodgovornih voznikov ter s tem tudi k zmanjšanju števila prometnih nesreč, ki jih povzročijo taki udeleženci v prometu.

V tem času bo na številnih cestnih relacijah po državi zato mogoče opaziti povečano število policistov, ki bodo preverjali tako vožnjo pod vplivom alkohola kakor tudi vožnjo pod vplivom prepovedanih drog in psihoaktivnih zdravil. Poostrene kontrole bodo potekale ob različnih časovnih obdobjih in na različnih cestnih relacijah. Preizkus alkoholiziranosti bodo policisti odredili tudi vsem kršiteljem hujših prekrškov (visoka prekoračitev hitrosti, nepravilno prehitevanje in neupoštevanje določil o prednosti itd.).

Policisti bodo nadzirali tudi spoštovanje določb Zakona o omejevanju porabe alkohola (ZOPA), in sicer bodo preverjali, kje oz. v katerih gostinskih lokalih so vozniki, kontrolirani v poostrenem nadzoru, in udeleženci hujših prometnih nesreč z višjo koncentracijo alkohola v izdihanem zraku uživali alkoholne pijače. Organizatorje javnih prireditev, lastnike gostinskih lokalov ter trgovce ob tem opozarjamo, naj pri prodaji in ponudbi alkoholnih pijač dosledno spoštujejo ZOPA in alkohola ne prodajajo oz. ponujajo opitim in mladoletnim.

Poleg tega so aktivnosti slovenskih policistov usklajene z aktivnostmi drugih subjektov v državi in Evropske mreže prometnih policij (ROADPOL), ki v okviru akcije Alcohol & Drugs koordinira nadzor nad psihofizičnim stanjem voznikov v več evropskih državah

Alkohol v prometu v obdobju 1. 1. – 27. 11. 2021

Zaradi alkoholiziranih povzročiteljev je letos do 27. novembra zabeleženih 1.277 prometnih nesreč oz. 1 % več kot v lanskem primerjalnem obdobju. Število prometnih nesreč s telesno poškodbo in smrtjo naša 525. V prometnih nesrečah, ki jih je povzročil alkoholiziran udeleženec, je do konca novembra umrlo 33 (26) udeležencev oz. kar 27 % več kot v enakem obdobju lani. Hudo telesno poškodovanih je bilo 96 udeležencev (-17 %), lažje telesno poškodovanih pa je bilo 535 udeležencev (+21 %). Izračun na podlagi podatkov iz let 2019 in 2020 kaže, da vsako dvanajsto prometno nesrečo in vsako tretjo prometno nesrečo s smrtnim izidom povzročijo alkoholizirani udeleženci v prometu.

Povzročitelji pod vplivom drog in drugih psihoaktivnih snovi so povzročili 61 prometnih nesreč (lani 56). Povzročili so 8 smrtnih prometnih nesreč, eno več kot lani. Zaradi prepovedanih drog je bilo odrejenih 1.187 strokovnih pregledov za droge, od katerih je bilo 179 pozitivnih.

Alkohol, hitrost in nepravilna stran/smer vožnje so še vedno usodna kombinacija

Med vzroki za nastanek smrtnih prometnih nesreč pri povzročiteljih pod vplivom alkohola prednjačita neprilagojena hitrost (17 umrlih) in nepravilna stran/smer vožnje (12 umrlih). Zaradi teh dveh vzrokov je bilo zabeleženih kar 88 % vseh smrtnih žrtev, oziroma 29 od 33 umrlih. Vožnja z neprilagojeno hitrostjo je pogosto povezana s predhodnim uživanjem alkohola, ki daje lažen občutek poguma. Kombinacija teh dveh dejavnikov je žal prevečkrat usodna.

Največ povzročiteljev smrtnih prometnih nesreč med vozniki osebnih vozil in enoslednih motornih vozil

Vozniki osebnih vozil in enoslednih motornih vozil pod vplivom alkohola so povzročili skupaj 28 smrtnih prometnih nesreč, oziroma kar 85 %. 18 smrtnih prometnih nesreč so povzročili vozniki osebnih vozil, 10 pa vozniki enoslednih motornih vozil (7 motorno kolo, 3 moped). Po eno smrtno prometno nesrečo so povzročili voznik tovornega vozila, kolesar in pešec pod vplivom alkohola, dve pa voznik traktorja.

Četrtina povzročiteljev smrtnih prometnih nesreč pod vplivom alkohola z vozniškim stažem nad 31 let

Povzročitelji smrtnih prometnih nesreč so imeli naslednje vozniške staže: brez veljavnega vozniškega dovoljenja (ali ni podatka) – 8 oseb, do 3 leta – 2 osebi, od 3 do vključno 5 let – 2 osebi, od 6 do vključno 10 let – 2 osebi, od 11 do vključno 20 let – 4 osebe, od 21 do vključno 30 let – 5 oseb in od 31 let naprej – 8 oseb. Najmlajši alkoholizirani povzročitelj smrtne prometne nesreče je imel 15, najstarejši pa 80 let, oba sta v prometni nesreči tudi umrla. Med vsemi povzročitelji smrtnih prometnih nesreč pod vplivom alkohola je bila povprečna stopnja alkoholiziranosti 1,39 promila. Neslavni “rekorder” med njimi je imel 3,14 promila, voznik osebnega avtomobila v starosti 57 let.

Smrtnih žrtev največ v Podravski in Osrednjeslovenski statistični regiji

Po številu prometnih nesreč, povezanih z alkoholom, negativno izstopajo Posavska s statistično 7,68 prometnih nesreč na 10.000 prebivalcev, Obalno-kraška s statistično 7,56 prometne nesreče na 10.000 prebivalcev in Jugovzhodna Slovenija s statistično 7,29 prometnih nesreč na 10.000 prebivalcev. Po umrlih v prometnih nesrečah, povezanih z alkoholom, prednjačita podravska (10 umrlih) in osrednjeslovenska (5 umrlih) statistična regija. Najnižje število, statistično 3,54 prometne nesreče na 10.000 prebivalcev so zabeležili v Koroški statistični regiji. Spodbudni podatki prihajajo iz zasavske statistične regije, kjer ni bilo smrtnih žrtev zaradi alkoholiziranih povzročiteljev.

Aktivnosti* Agencije za varnost prometa v novembru:

  • Kampanja za preprečevanje vožnje pod vplivom alkohola »Kol’kor kapljic, tolk’ nesreč«.
  • 56 občinskih Svetov za preventivo in vzgojo v cestnem prometu bo v terenskih akcijah razdelilo 6.304 brošur Varno brez alkohola, razobesili bodo 858 plakatov in razdelili 516 alkotesterjev.
  • 16. 12. spletni dogodek ob zaključku leta “SKUPAJ VARNO V NOVO LETO“.
  • Sofinanciranje mobilnih patrulj Zavoda Varna pot Čista nula, čista vest, v krajih Koper, Ljubljana, Maribor in Celje, ki bodo v decembru izvedli 6 terenskih akcij.
  • 23. 12. Delavnice za dijake Srednje šole Naklo z Zavodom Vozim in Policijo.
  • Webinar SOŽITJE za tretje življenjsko obdobje na temo alkohol v prometu.

*Vse aktivnosti bodo izvedene skladno s priporočili NIJZ in glede na epidemiološko situacijo v državi.

Alkohol močno vpliva na kritično presojo za varno udeležbo v prometu

Policija in Agencija za varnost prometa opozarjata, da se z višanjem stopnje alkohola v krvi nadzorni centri možganov drug za drugim »izklapljajo«, nadzor pa prevzemajo avtonomni centri. Večajo se vidne posledice na vidu, ravnotežju in pri reakcijskem času. To ima za volanom številne, lahko usodne posledice.

Že majhna količina popitega alkohola lahko pomembno vpliva na delovanje oči. Ker alkohol vpliva na delovanje očesne leče, se voznikom zoži vidno polje. Pri tem vse težje zaznavajo dogodke, ki se dogajajo na levi ali desni strani. Z naraščanjem stopnje zaužitega alkohola postaja očesna leča vse bolj toga, kar vpliva na zameglitev vida. Tako nastane pojav ‘tunelskega vida’, pri katerem se osebi močno zoži vidno polje in poslabša ostrina vida. Poleg omenjenega alkohol vpliva na očesno mrežnico, posledično pod vplivom alkohola težje zaznavamo rdečo barvo, ki pa je v prometu precej pogosta in ima pomembno funkcijo, na semaforju, svetlobnih znakih, prometnih znakih, rdeče barve so tudi žarometi na vozilih.

Vsi udeleženci cestnega prometa naj bodo strpni in previdni. Hitrost vožnje naj prilagodijo prometnim in vremenskim razmeram. Dosledno naj upoštevajo cestnoprometne predpise ter se temeljito pripravijo na pot, tudi z ustrezno pripravo vozila. Vozniki naj bodo vselej še posebej pozorni na najbolj ranljive udeležence na cesti. Policija in Agencija za varnost prometa vsem udeležencem v prometu želita varno pot in da bi na vsak cilj prišli srečno.

Sporočilo za medije – alkohol 2021

Statistika ALKOHOL Januar-november

Zaradi GDPR YouTube potrebuje dovoljenje za prikaz. Več o tem si lahko preberete na strani Politika zasebnosti.
Dovolim prikaz te vsebine