Do vključno 22. decembra 2024 so prometne nesreče po začasnih podatkih Policije terjale 70 smrtnih žrtev, kar je osem manj kot v istem obdobju lani (78) in najmanj doslej. V celotnem letu 2023 je življenje izgubilo 83 ljudi. Ta spodbuden rezultat je dosežen kljub povečanju povprečnega dnevnega prometa na avtocestah in hitrih cestah, ki se je v zadnjih 20 letih povečal za več kot 80 %, in ob odsotnosti tragičnih dogodkov, kjer je udeleženih več vozil in umrlih več oseb.

Drugi pozitivni kazalniki prometne varnosti v 2024:

  • Nobene smrtne žrtve na e-skiroju.
  • Manj žrtev med mlajšimi od 18 let.
  • Najnižje število umrlih kolesarjev (5) in pešcev (6) doslej.
  • Za skoraj polovico manj umrlih potnikov v vozilih (9, lani 17).

Žal pa število hudo telesno poškodovanih še vedno narašča: letos je bilo doslej 874 hudo telesno poškodovanih, medtem ko jih je bilo v letu 2023 828.

Vizija nič: na poti k varnejšim cestam

Direktorica Agencije za varnost prometa, mag. Simona Felser, poudarja, da se Slovenija z vsakim letom približuje cilju Resolucije o nacionalnem programu varnosti cestnega prometa za obdobje 2023–2030: Viziji 0 – nič mrtvih in hudo poškodovanih na cestah.

„Na ta skupni dosežek vseh deležnikov na področju prometne varnosti smo lahko ponosni. Letos smo v Sloveniji uspeli uresničiti Vizijo nič v enajstih od 51 tednov (ponedeljek-nedelja), kar nam vliva dodatno upanje za prihodnost. Najdaljše obdobje brez smrtne prometne nesreče je bilo med 16. marcem in 12. aprilom – 28 zaporednih dni,“ dodaja Felserjeva. Za primerjavo, v 2023 smo imeli dve obdobji po 17 dni brez smrtne prometne nesreče (2.–18.3.2023 ter 20.9.-6.10.2023).

Najbolj črna tedna na slovenskih cestah v 2024 sta bila med 10. in 16. junijem ter med 16. in 22. septembrom, ko je v vsakem tednu umrlo pet ljudi. V 2024 so se zgodile 3 smrtne prometne nesreče s po dvema umrlima udeležencema, vse ostale smrtne prometne nesreče (64) pa so bile z enim umrlim udeležencem.