Ljubljana, 13. avgust – V poletnih mesecih, ko so avtoceste polne (utrujenih) tranzitnih potnikov, ko potekajo dela na cesti in so prometni pasovi na deloviščih zoženi, lahko zelo hitro nastane zastoj brez nekega, vsaj na prvi pogled logičnega razloga. Še trenutek prej tekoča kolona vozil se lahko na začudenje voznikov povsem ustavi ali vsaj bistveno upočasni. Šele po nekaj minutah se promet potem spet premakne – spet, brez pravega razloga. Gre za tako imenovane fantomske zastoje, ki lahko nastanejo v trenutku, najpogosteje v času velike prometne obremenitve, prometnih konic, ko je propustnost ceste na zgornji ravni.
Vzrok za pojav takšnih nenadnih zastojev je mogoče iskati v kombinaciji gostote prometa ter številnih nepravilnih in celo kaznivih ravnanj nekaterih voznikov. Vsekakor pa pri Agenciji za varnost prometa poudarjamo, da je glavni krivec za fantomske zastoje prekratka oziroma neustrezna varnostna razdalja pri (običajno) visoki hitrosti. Pri takšnih avtocestnih hitrostih in neustrezni varnostni razdalji lahko namreč vsaka najmanjša, nepričakovana ali pretirana poteza enega od voznikov (kot je recimo sunkovita menjava prometnega pasu), izzove silovito, včasih celo preveč intenzivno zaviranje. Vsako naslednje vozilo bo tako zaviralo bolj intenzivno, vklapljanje vseh štirih utripalk (tudi samodejno pri intenzivnem zaviranju), pa situacijo še zaostri. In v nekaj trenutkih se kolona lahko povsem ustavi. Preden bodo vsa vozila spet speljala lahko preteče kar nekaj minut.
V stresni situaciji nenadnega zaviranja pa lahko hitro pride do naleta vozil, še posebej, če vozniki niso dovolj osredotočeni in spretni. Nalet, tudi več vozil, je v takšni situaciji celo zelo verjeten, sploh v primeru zožanega cestišča, ko umikanje ni mogoče ali je kateri od voznikov v stresni situaciji odreagiral prepozno ali napačno.
Pomaga predvsem ustrezna varnostna razdalja
Zato je za varno vožnjo v takšnih razmerah nujno upoštevati pravila varnostne razdalje, ki v svoji osnovi določa, da mora biti med voziloma razdalja dveh sekund. To pa pomeni, da mora biti razdalja med vozili pri 100 km/h vsaj 56 metrov (približno 10 – 12 dolžin vozila), pri 130 km/h pa vsaj 72 metrov. Seveda je logično, da je treba varnostno razdaljo v primeru slabših vremenskih razmer še povečati (dež, naliv, megla, sneženje, …). Samo tako bo imel voznik dovolj časa, da v primeru zmanjšanja hitrosti vozila pred seboj ali drugačne nepričakovane situacije postopoma zmanjšuje hitrost in se izogne sunkovitim, tudi nevarnim manevrom, ki povzročajo fantomske zastoje.
Vozniki pogosto precenijo pomembnost hitrosti pri zavorni poti. Ta se namreč povečuje s kvadratom hitrosti. Samo 10 km/h višja hitrost (iz 50 na 60 km/h) lahko pomeni skoraj 50 odstotkov daljšo zavorno pot! In že pol sekunde daljši reakcijski čas (nepopolna osredotočenost), lahko celotno pot ustavljanja (pri recimo 60 km/h) podaljša za kar dobih osem metrov!
Levi prometni pas na avtocesti je namenjen le prehitevanju
Ob tem v Agenciji za varnost prometa poudarjamo – desni pas na avtocesti je namenjen vožnji, levi pa namenjen prehitevanju. Vožnja po levem je torej prepovedana, voznik pa mora levi prometni pas zapustiti takoj, ko je končal z manevrom prehitevanja (za neupoštevanje tega pravila je zagrožena tudi globa v višini 150 evrov). Ob tem je nujno omeniti še, da je vsako spremembo oziroma menjavo prometnih pasov voznik dolžan ‘najaviti’ z utripalom. Pretočnost avtocest je manjša tudi zaradi dejstva, da vozniki teh pravil pogosto ne upoštevajo in tako se pretočno še zmanjša (več o vožnji po desni na tej povezavi).
Fantomske zastoje je torej mogoče pričakovati v času prometnih konic in povečanega prometa na avtocestah, hkrati pa tudi na območju delovišč in zožanih prometnih pasov. Pri Agenciji za varnost prometa poudarjamo, da je mogoče pojav fantomskih zastojev v veliki meri zmanjšati ali jih celo preprečiti z upoštevanjem ustrezne varnostne razdalje, upoštevanjem hitrostnih omejitev, izogibanju nepotrebnim in sunkovitim manevrom ter aktivnim spremljanjem prometa. In seveda s popolno osredotočenostjo na vožnjo ter predvidevanjem dogajanja v prometu.
Foto: Deamstime
Nujni oz. zahtevani piškotki so vključeni