(Ljubljana, 18. junij 2018) Prehitra vožnja je najpogostejši vzrok prometnih nesreč z najhujšimi posledicami. V poletnih mesecih, ko je promet povečan, daljše poti pa so pogostejše, še posebej v smeri turističnih krajev, je na cestah potrebna še dodatna previdnost. Agencija za varnost prometa v sodelovanju s Policijo in drugimi organizacijami začenja preventivno nacionalno akcijo Hitrost, ki bo potekala od 18. do 24. junija 2018, ponovila pa se bo še avgusta. V okviru akcije bodo voznike opozarjali naj upočasnijo hitrost vožnje, saj večja gostota prometa ter raznovrstnost udeležencev v prometu povečata možnost za nastanek prometne nesreče.

Počitniški čas predstavlja obdobje, ko vozniki zaradi dobre vidljivosti, suhih cest in drugih ugodnih dejavnikov dobijo lažen občutek varnosti in pogosteje vozijo prehitro. Upoštevanje hitrosti je nujno skozi vse leto, še posebno poleti, saj so takrat naše ceste najbolj obremenjene, zaradi vročine ter večje prisotnosti kolesarjev in motoristov pa moramo biti še bolj pozorni in previdni. Ravno drobne razlike v hitrosti in dojemanje le-teh so pogosto odločilne pri preprečevanju prometnih nesreč in njenih posledic.

Poleti največ smrtnih žrtev zaradi prehitre vožnje

Lani se je samo v poletnih mesecih zgodilo 4.849 prometnih nesreč, od tega je bilo 31 smrtnih žrtev. V prometnih nesrečah, ki se zgodijo v poletnih mesecih, v zadnjih petih letih izstopa število smrtnih žrtev zaradi neprilagojene hitrosti. Število umrlih zaradi neprilagojene hitrosti se je predvsem povečalo lani, saj je v primerjavi s poletjem 2016 naraslo iz 9 na 14 umrlih. Od tega se je največ prometnih nesreč zgodilo v naselju z uličnim sistemom (3.100 nesreč oz. 49 %), v naselju brez uličnega sistema (963 nesreč oz. 15 %) in na avtocesti (618 nesreč oz. 10 %). Na ostalih cestah je delež znašal manj kot 6 %.

Motoristi so najbolj ogroženi, narašča pa število žrtev med tujimi državljani

Lani poleti je bilo največ smrtnih žrtev med vozniki enoslednih motornih vozil – skupaj 13 umrlih oz. 4 več kot v enakem obdobju lani. Pri ostalih skupinah udeležencev pa beležimo zmanjšanje v primerjavi s prejšnjimi obdobji. Število umrlih voznikov osebnih avtomobilov se je zmanjšalo iz 13 umrlih v poletju 2016 na 5 umrlih v poletju 2017. Zmanjšanje beležimo tudi pri kolesarjih (4 manj), potnikih (2 manj) in pešcih (2 manj).

Od leta 2014 pa je v porastu delež smrtnih žrtev med tujimi državljani. Lani se je v poletnih mesecih smrtno ponesrečilo 7 tujih državljanov – delež umrlih tujcev je znašal 23 %, največji v zadnjih 5 letih. Število umrlih tujcev je bilo v letih 2015 in 2016 sicer večje – 8 umrlih.

Preventivne aktivnosti za večjo varnost na slovenskih cestah

V času turistične sezone se po naših cestah in predvsem po avtocestah vozi veliko število tujcev, ki jih z nacionalnimi akcijami, medijskimi kampanjami in konkretnimi dogodki za izboljšanje prometne varnosti, ki potekajo skozi celo leto, ne zajamemo. Zato bo agencija že tretje leto zapored na mejnih prehodih in na počivališčih tujim državljanom razdelila knjižice, s ključnimi informacijami o varnosti cestnega prometa. Knjižice so v več tujih jezikih in opozarjajo tujce na najpogostejše kršitve cestnih pravil, v njih pa so zajete tudi pomembnejše informacije ter opozorila.

Na pot se je potrebno vnaprej pripraviti

Ob začetku počitnic in pred glavno turistično sezono se zastojem in povečanemu prometu na slovenskih cestah ni mogoče povsem izogniti. Povečan promet lahko pričakujemo skozi celotno poletno sezono, najbolj obremenjene pa so ceste od severa proti jugu. Že tradicionalno največ gneče pričakujemo ob petkih popoldan in sobotah dopoldan, ko se večina odpravi proti turističnim krajem, ob nedeljah popoldan pa je največ prometa v nasprotni smeri.

Zato Agencija za varnost prometa podaja nekaj koristnih napotkov za udeležence v prometu:

  • Pred odhodom preverite stanje na cestah 

Voznikom priporočamo, da načrtujejo daljši čas potovanja in si vnaprej pripravijo alternativne poti oziroma postanke. Če je možno, naj se glavnim turističnim smerem izognejo predvsem v petek popoldne, soboto dopoldne ter nedeljo pozno popoldne.

  • Pomembne stvari imejte vedno pri roki

V avtomobilu imejte zadostne količine pijače, dober zemljevid, zdravila idr. Poskrbite za zadostno količino goriva in ne nalagajte prtljage na zadnje police, saj v primeru trka ali ostrega zaviranja ta lahko poškoduje potnike.

  • Vozite zmerno, vnaprej načrtujte pot in postanke

Vročina lahko še poslabša zdravstvene težave ali povzroči utrujenost, zato se za volan usedite povsem spočiti in zdravi. Na daljši poti načrtujte več postankov. Pretegnite se in na kratko sprehodite. Med prezračevanjem vozila ne pozabite na varnost. Če se oddaljite od vozila, ga zaklenite in zaprite okna.

  • Spremljajte vremenske napovedi

Bodite pozorni na napovedi poslabšanja vremena. Plohe in nevihte v hipu spremenijo vozne razmere. Ob morebitni toči ne ustavljajte v predorih in pod nadvozi. To je zelo nevarno početje, ki vas lahko stane več kot popravilo avta zaradi toče.

  • V primeru nesreče na avtocesti

Vedno, ko pride do zastoja, mora biti med kolonama vozil na prehitevalnem pasu in voznem pasu dovolj prostora za vožnjo intervencijskih vozil, ki so opremljena z modro ali rumeno lučjo (reševalci, gasilci, policija, izvajalec rednega vzdrževanja, inšpekcijske službe …).

Predvsem pa bodite strpni, prilagodite hitrost vožnje razmeram na cesti in imejte vedno zadostno varnostno razdaljo.

Rešite kratek test cpp