(Ljubljana, 16. marec 2023) Agencija za varnost prometa je pred začetkom nacionalne preventivne akcije Varno z motorjem in v okviru priprav na začetek motoristične sezone danes izvedla webinar, zasnovan posebej za varnost motoristov. Predavatelji so bili izkušeni motoristi, strokovnjaki z dolgoletnimi izkušnjami na področju motociklizma in infrastrukture. V izčrpnih predavanjih so opozorili na varnostne elemente, ki jih motoristi večinoma dobro poznajo, a se jih v ključnih trenutkih v prometu morda ne zavedajo, jih ne upoštevajo ali pa na njih pozabijo. Webinar je moderirala Anamaria Hren, mag. inž. prom., vodja Sektorja za razvoj in koordinacijo varnosti cestnega prometa.

Za nekatere se je nova sezona na dveh kolesih že začela, za večino pa se bo v prihajajočih tednih, je v uvodnem nagovoru poudarila mag. Simona Felser, v. d. direktorja Agencije za varnost prometa. Poudarila je, da si tudi zaradi naraščajočega števila voznikov enoslednih motornih vozil, lani jih je bilo registriranih že več kot 139.000, Agencija prizadeva, da zagotavlja čim več preventivnih vsebin za motoriste že pred začetkom sezone. Poleg webinarja in izvajanja nacionalne preventivne akcije v prihodnjem tednu bodo tako od konca aprila (prvi dogodek bo potekal 22. 4.) do konca maja (6. 5., 13. 5., 20. 5. in rezervni termin 27. 5.) v soorganizaciji z DARS, d. d. potekali brezplačni treningi varne vožnje za voznike enoslednih motornih vozil na lokaciji avtocestne baze Novo mesto.

Mag. Simona Felser med pozdravnim nagovorom

Igor Mihajlik, trener varne vožnje in zunanji sodelavec Agencije za varnost prometa, je podrobno predstavil vpliv novih tehnologij na prometno varnost motoristov. Poudaril je, da sodobni trendi tehnologij in multimedije precej odvračajo pozornost. Podrobneje je pojasnil, kako to lahko vpliva na obvladovanje motornega kolesa. Motoristovi miselni procesi so preobremenjeni z informacijami, zato se pojavi nezmožnost spremljanja dogajanja v vidnem polju, velika verjetnost napake pri upravljanju motornega kolesa, zamujanje pri zaznavanju, zamujanje pri reakcijah in posledično nezmožnost sprejemanja pravih odločitev.

Z leve: A. Hren, I. Mihajlik, S. Sheika in B. Kop

Pojasnil je, da motorist razporeja svojo pozornost (osredotočenost) med upravljanje motornega kolesa in okolje, po katerem vozi. Pozornost usmerjamo le v pomembne dejavnike in se ne menimo na nepomembne, je dodal. Da bi motorist določene dražljaje lahko pravilno procesiral, mora biti na določene dražljaje pozoren dlje časa. Preobremenjeni miselni procesi zmanjšajo možnost za pravočasne in pravilne vidne zaznave, je še pojasnil.

Mihajlik je poudaril, da je potrebno stalno vaditi in se izpopolnjevati, ker je vožnja motornega kolesa zahtevna psihofizična dejavnost. Pretirano samozaupanje motorista lahko vodi v tveganje, posebej, če mu nekajkrat uspe brez posledic, kar pomeni, da se že oblikujejo določeni vzorci, ki vodijo v rutino.

Sandi Sheika, Prometna policija Ljubljana, je spregovoril o prometnih nesrečah motoristov in njihovih posledicah. Uvodoma je podal pregled dela prometnih policistov motoristov, njihovo poslanstvo ter nekaj statistike. Aktivna sta 202 policista motorista. V letu 2022 so s 94 motornimi kolesi prevozili okrog 510.000 kilometrov. Zabeležili so štiri prometne nesreče z udeležbo policistov motoristov, v obdobju od 2014 do 2022 pa je zabeleženih 33 prometnih nesreč z udeležbo policista motorista. V nadaljevanju je podrobno spregovoril o najpogostejših vzrokih za nastanek prometnih nesreč pri motoristih. Izpostavil je neprilagojeno hitrost, nepravilno stran in smer vožnje, nepravilno prehitevanje in nepravilen premik z vozilom. Pri tem je spomnil, da Zakon o pravilih cestnega prometa jasno določa, da mora voznik hitrost in način vožnje prilagoditi poteku, tehničnim in drugim lastnostim ceste, stanju vozišča, preglednosti, vidljivosti, prometnim in vremenskim razmeram, stanju vozila in tovora ter svojim vozniškim sposobnostim tako, da ves čas vožnje obvladuje vozilo oziroma da ga lahko ustavi pred oviro, ki jo, glede na okoliščine, lahko pričakuje. V letu 2022 je bilo zabeleženih 1.162 prometnih nesrečah z udeležbo voznika enoslednega motornega vozila, v katerih je umrlo 11 motoristov in 3 mopedisti. V letu 2022 so motoristi pod vplivom alkohola povzročili 104 prometne nesreče oz. 5 % manj kot leto poprej. Povprečna stopnja alkohola 1,18 promila, v nesrečah, ki so se končale s smrtjo pa kar 1,43 promila.

Anamaria Hren in Sandi Sheika

Mag. Goran Jovanović, zunanji strokovni sodelavec Agencije za varnost prometa, je govoril o infrastrukturi, prilagojeni motoristom. Govoril je o prednostih in slabostih uporabe motornih koles v prometu in predstavil aktualne novosti na področju projektiranja in cestne infrastrukture. Predstavil je značilnosti uporabe motornih koles v Evropski uniji in poudaril, da je med državami severa in juga kar nekaj razlik. V državah severa je prednostni namen uporabe sprostitev, nato dnevne migracije, v državah juga pa je namen ravno obraten, najprej dnevne migracije, nato sprostitev.

Med prednostmi uporabe enoslednih motornih vozil je izpostavil, da zasedajo bistveno manj prostora, se »podvajajo« na voznem pasu ali »filtrirajo«, porabijo od 6 % do 48 % manj časa od osebnih vozil, porabijo med 55 % in 81 % manj goriva kot osebna vozila na isti poti, povzročajo zelo malo škode na cestah, omogočajo boljšo mobilnost in zagotavljajo izvajanje hitrejše dostave, intervencije. Med slabostmi je navedel, da motoristi niso obdani s »ščitom«, ko ga imamo v kabini drugih motornih vozil,  motorji imajo majhno maso, ozko silhueto, varnostne ograje so praviloma prilagojene za dvosledna motorna vozila, sile na motorista delujejo drugače (izguba ravnotežja). Poudaril je, da so posledice prometne nesreče tako pogosto odvisne od obcestja, v nadaljevanju pa podrobno predstavil značilnosti projektiranja cestne infrastrukture.

Boštjan Kop, Vodja razvoja aplikacije DRAJV na Zavarovalnici Triglav je predstavil samorefleksijo motoristove vožnje z aplikacijo DRAJV. Brezplačna mobilna aplikacija DRAJV uporablja napredno tehnologijo telematike, ki spremlja način vožnje. Aplikacija meri hitrost, prepozna nevarno uporabo telefona med vožnjo in meri sile pri vožnji. DRAJV ima podatke o tem, kolikšna je hitrostna omejitev na določenih odsekih cest, in zazna vse prekoračitve hitrosti pri vožnji. Na oceno vožnje vpliva višina prekoračitve hitrosti – višja prekoračitev dovoljene hitrosti prinaša slabšo oceno vožnje. Merilnik pospeška v telefonu zaznava vse prekomerne pospeške, pojemke in prekomerne sile pri vožnji v ovinek. Skupno je v aplikaciji mogoče pridobiti največ 100 točk, končna ocena pa je kombinacija vseh parametrov, od katerih ima največji vpliv upoštevanje hitrostnih omejitev in uporaba telefona med vožnjo. V sezoni 2022 je aplikacijo uporabljalo 2.000 motoristov, ki so opravili 48.000 voženj in prevozili 1.100.000 kilometrov. V tem času je aplikacija zaznala 86.000 dogodkov. Podal je tudi nekaj praktičnih primerov z opisi takšnih dogodkov na različnih lokacijah po Sloveniji.

Mag. Zvonko Zavasnik, DARS, je predstavil možnost udeležbe na spomladanskih brezplačnih praktičnih usposabljanjih motoristov. Za osem skupin po 24 udeležencev so predvideni termini v aprilu in maju. Prvi dogodek bo potekal 22. 4., v maju pa so predvideni termini 6. 5., 13. 5., 20. 5. in rezervni termin 27. maja 2023. Vse udeležence webinarja je povabil, naj se čimprej prijavijo, saj je obnova praktičnih znanj in ogrevanje pred sezono na varnem poligonu in pod budnim očesom inštruktorjev varne vožnje več kot dobrodošlo.

Prijave so mogoče na e-naslov andrea.skroza@dars.si, ali na telefon 031 656 957.

V zaključku se je razvila krajša razprava, ki je odstrla še nekatera vprašanja, s katerimi se motoristi srečujejo pri vožnji in pripravah nanjo.

Za namen pošiljanja praktičnega darila za udeležence, je objavljen obrazec na naslovu: https://www.avp-rs.si/webinar-motoristi2023/