Mednarodna konferenca ETSC in AVP: Da bo promet varen za vse

Udeležence konference je nagovorila direktorica Javne agencije RS za varnost prometa mag. Simona Felser ter spodbudila k spoštovanju prometnih pravil in odgovorni udeležbi v prometu: “Včeraj je bil 18. september – dan brez smrtnih žrtev prometnih nesreč, ko si prizadevamo, da nihče ne bi izgubil življenja na cesti. Žal letos beležimo že 52 žrtev prometnih nesreč, od tega so bili trije otroci. V letošnjem letu nam je v Sloveniji t. i. vizijo nič uspelo udejanjiti v 9 tednih.”

Foto: Nebojša Tejić/STA

Izvršni direktor Evropskega sveta za varnost prometa (ETSC) Antonio Avenoso je pozval k združenim prizadevanjem na vseh ravneh, ki lahko izboljšajo prometno varnost. Opozoril je na sistemske ukrepe na ravni EU, ki imajo lahko posledice predvsem za ranljive udeležence v prometu (npr. znižanje starosti za voznike tovornjakov, avtonomna vozila, …).

Foto: Nebojša Tejić/STA

Generalna direktorica Direktorata za ceste in cestni promet mag. Andreja Knez iz Ministrstva za infrastrukturo je sklenila uvodne nagovore z ugotovitvijo: “Največjo prometno varnost za vse bomo dosegli z ukrepi za varnost najbolj ranljivih udeležencev, tako bo promet varen tudi za najmočnejše – avtomobiliste. Za osvojitev novih pristopov v cestnem prometu je včasih potrebnih tudi 10 let ali celo več generacij – kot nam kaže primer uporabe varnostnega pasu, vzpostavitve reševalnega pasu, nošenja zaščitne čelade, … Akcijski načrt je naslednji korak do doseganja ciljev, za to je potrebno sodelovanje vseh akterjev na prometni varnosti, tudi če so mnenja kdaj deljena. Vsi, ki delamo na področju prometne varnosti, se zavedamo, da je to naše poslanstvo, ne zgolj naša služba,” je zaključila.

Foto: Nebojša Tejić/STA

Namestnica direktorice Agencije za varnost prometa mag. Saša Jevšnik Kafol je v prvi prezentaciji predstavila stanje varnosti v cestnem prometu in izpostavila problematiko ranljivih udeležencev v Sloveniji: “V zadnjih dveh letih se je število ranljivih udeležencev, udeleženih v prometnih nesrečah, povečalo za petino glede na povprečje 2014-2021. Številke poudarjajo visoko stopnjo tveganja za ranljive udeležence v prometu, še posebej glede na velik odstotek hudih telesnih poškodb in smrti v tej skupini. Po letu 2016 sicer opažamo znaten upad števila smrti in s tem trendom moramo nadaljevati, hkrati pa ukrepati za zmanjšanje števila hudih telesnih poškodb v zadnjih letih. Ranljivi udeleženci v prometnih nesrečah v starostni skupini 65+ predstavljajo pomemben delež smrtnih žrtev in hudih telesnih poškodb v prometu, kar poudarja potrebo po posebnih ukrepih za izboljšanje njihove varnosti, z boljšim prilagajanjem cestne infrastrukture, ozaveščanjem in usmerjenimi preventivnimi kampanjami. Skoraj tretjina vseh imetnikov vozniških dovoljenje je starejših od 61 let, zato na AVP vse leto izvajamo projekt Sožitje, namenjen starejšim voznikom, ki se ga je do sedaj udeležilo že več kot 7000 ljudi.”

Foto: Nebojša Tejić/STA

Jenny Carson, vodja programa PIN pri ETSC, je predstavila poročilo PIN o varnosti starejših, pešcev in kolesarjev v prometu, v kateri je sodelovalo 32 držav, vključno z vsemi članicami EU. (PIN je kratica za Road Safety Performance Index, v prevodu torej indeks prometne varnosti.) “Vsako leto v EU izgubi življenje v povprečju 5180 pešcev in 2160 kolesarjev. Leta 2021 je v EU umrlo 7665 ljudi v urbanih območjih. Skoraj 70 % le-teh je ranljivih udeležencev v prometu – pešcev, kolesarjev in motoristov.” Po priporočilih ETSC bi bilo treba sprejeti in spodbujati politiko prednostnega načina prevoza za uporabnike cest, pri čemer hierarhija temelji na varnosti, ranljivosti in trajnosti. Hoja naj bo na vrhu hierarhije, sledita ji kolesarjenje in uporaba javnega prevoza. Poročilo med priporočenimi ukrepi omenja še izboljšan dostop in uporabo javnega potniškega prometa, uvajanje t. i. con 30, varno infrastrukturo za pešce in kolesarje ter uvedbo vidnih, prepoznavnih in enotnih oznak za prehod za pešce. Več na www.etsc.eu/pin

Foto: Nebojša Tejić/STA

Gregor Steklačič iz Direktorata za prometno politiko na Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo je v Nacionalni in regionalni perspektivi varnosti ranljivih udeležencev v prometu predstavil možne ukrepe varnega prometnega sistema, ki lahko zaščitijo ranljive udeležence v prometu, med njimi so organizacijski – sistemski, mehki (ozaveščanje) in infrastrukturni ukrepi. Med sistemske ukrepe sodijo omejitev 30 km/h v naseljih, prostorsko načrtovanje – območja prijaznega prometa (del naselja, skozi katerega ne poteka tranzitni promet, gosto povezano omrežje poti za aktivno mobilnost) ter naprave in ukrepi za umirjanje prometa. V primerih ozaveščanja je izpostavil dve praksi, ki se uporabljata v kampanjah: prve se obračajo na ranljive udeležence, da sami poskrbijo za svojo varnost, druge pa nagovarjajo voznike, naj bodo pozorni na ranljive udeležencev v prometu. Med infrastrukturne ukrepe štejemo spodbujanje gradnje namenskih površin za ranljive udeležence.

Foto: Nebojša Tejić/STA

Vita Kontić Bezjak iz Oddelka za gospodarske dejavnosti in promet Mestne uprave Mestne občine Ljubljana (MOL) je osvetlila prizadevanja MOL, ki jih namenjajo ranljivim udeležencem v prometu, kot so pešci in kolesarji: “Prepričani smo, da če je mesto urejeno tako, da je prijazno njim, je prijazno vsem.” Izpostavila je nekaj ukrepov, s katerimi izboljšujejo cestno infrastrukturo, prispevajo k varnosti v prometu in ustvarjajo kakovosten javni prostor. Med vidnejšimi ukrepi so vzpostavitev in širitev območja za pešce, ki meri že 20 ha; gradnja udobnih površin za pešce in kolesarje; zagotavljanje dostopnosti tudi za osebe z oviranostmi na primer z nizkopodnimi ureditvami, klančinami, taktilnimi potmi in zvočnimi signali; celovito umirjanje prometa v približno 240 območjih po Ljubljani, zlasti okoli vrtcev in šol; posebni in nadvišani prehodi za pešce ter druge prometne ureditve za znižanje hitrosti.

Foto: Nebojša Tejić/STA

Robert Vehovec iz Sektorja prometne policije na Generalni policijski upravi je spregovoril o policijskem vidiku varnosti voznikov e-skirojev: “Vozniki e-skirojev imajo občutek, da se jim ni treba podrejati prometnim pravilom, tu lahko kot problematiko izpostavimo vožnjo po prometnih površinah, stran in smer vožnje, uporabo mobilnih telefonov, psihofizično stanje … Prav tako namenjajo premajhno skrb za lastno varnost, kot je uporaba zaščitne čelade, vožnja s prilagojeno hitrostjo – skiroje uporabljajo mladostniki in otroci, mlajši od 12. let …” Policija poudarja, da e-skiro ni igrača. E-skiro z majhnimi kolesi zahteva ustrezne prometne površine, idealne so kolesarske poti, kolesarske steze … žal pa si velikokrat delijo prostor s pešci, na katere morajo biti pozorni. Poraja se dilema, ali prepovedati e-skiroje na določenih površinah, kot je že praksa v nekaterih evropskih mestih. Izpostavil je problematiko, da je možno v Sloveniji kupiti e-skiro z največjo oglaševano hitrostjo 70 km/h. Na radarskem merilniku so že zabeležili voznika e-skiroja, ki je vozil s 66 km/h in to po sredini voznega pasu. Število hudo telesno poškodovanih z e-skirojem se povečuje, zato policija podpira predloge spremembe zakonodaje na področju e-skirojev, kot so obvezna zaščitna čelada, povečanje globe za preseganje hitrosti 25 km/h, sistem evidentiranja e-skirojev (zavarovanje), povečanje pooblastil policije pri ugotavljanju njihove tehnične brezhibnosti in prepoved prodaje e-skirojev, ki presegajo hitrost 25 km/h.

Foto: Nebojša Tejić/STA

Johanna Vollrath iz Nemškega sveta za varnost prometa (DVR) je izbrala tematiko varnosti starejših kolesarjev, zaradi aktualnosti predvsem uporabnikov e-koles. Njihova prodaja namreč vsako leto narašča – leta 2023 je bilo v Nemčiji prvič prodanih več električnih kot običajnih koles. Ena oseba od petih oseb, starejših od 55 let, ima tako že v lasti električno kolo. Posledično se je povečalo tudi število nesreč z e-kolesi, lani jih je bilo že 23.900, kar je enajstkrat več kot v letu 2014. Nesreče z e-kolesi imajo za posledico hujše poškodbe kot z navadnimi kolesi, ne le zaradi večje hitrosti, ampak zaradi strukture uporabnikov – starejših oseb. S kampanjo in dogodki, namenjenimi starejšim od 65 let, DVR ozavešča o specifičnih izzivih in možnih tveganjih pri vožnji z električnim kolesom ter praktično svetuje, kako se jim izogniti.

Foto: Nebojša Tejić/STA

Eva Michelaraki iz Državne tehnične univerze v Atenah je v predstavitvi povzela izkušnje uvajanja omejitve hitrosti 30 km/h po Evropi iz 17 mest in 70 študij primerov: “Omejitev hitrosti prinaša večjo kakovost življenja v vse številnejših evropskih mestih, kar ima pomemben družbeno-ekonomski učinek. Pomeni namreč znatno zmanjšanje porabe goriva in onesnaženja zraka ter pripomore k zmanjšanju števila prometnih nesreč in zastojev. Javno sprejemanje omejitev hitrosti se sčasoma izboljšuje, predvsem s strani pešcev, kolesarjev in uporabnikov javnega potniškega prometa, posebej pa je treba nasloviti morebiten odpor s strani voznikov osebnih avtomobilov. Omejitev hitrosti na 30 km/h po vsem mestu je že dolgo pričakovan, enoten ukrep za varnost v cestnem prometu, ki pri relativno nizkih stroških prinaša številne pomembne izboljšave; v zameno za majhno spremembo naših navad ima velik vpliv na družbo!”

Katerina Bucsuhazy iz češkega Centra za raziskave prometa (CDV) je v raziskavi analizirala starejše udeležence v prometu na e-kolesih: “Vsako peto prodano kolo v EU v 2020 je e-kolo, napovedi kažejo, da bo v letu 2030 že vsako drugo prodano kolo, e-kolo, največji kupci so bili na začetku starejši, sedaj pa vse več mladih. Večje tveganje za nesrečo pri e-kolesih predstavlja njihova manjša stabilnost, starost uporabnikov, tvegano vedenje, podcenjevanje tveganja in prevelika hitrost. Šest od 10 ponesrečenih kolesarjev je starejših od 65 let oziroma kar 8 od 10 umrlih. Trki na e-kolesih so za starejše hujši kot trki na kolesih.”

Foto: Nebojša Tejić/STA

Konferenco je povezoval Matej Praprotnik. V okrogli mizi na koncu so sodelovali mag. Saša Jevšnik Kafol, Jenny Carson, Gregor Steklačič, Vita Kontić Bezjak, Johanna Vollrath in Katerina Bucsuhazy, ki se jim je pridružil še Wulf Hoffman iz Evropske federacije žrtev prometa. Strinjali so se, da je hitrost eden poglavitnih vzrokov za nesreče – nižja hitrost vodi k večji varnosti, zato je ena ključnih rešitev omejitev hitrosti na 30 km/h v naseljih ter v okolici šol in vrtcev. Pri implementaciji rešitev je pomembna dobra komunikacija in uporaba pravilnih izrazov in/ali razmislek o spremembi le-teh (trk oziroma prometna nesreča, ranljivi oziroma šibkejši udeleženci). Vsak posameznik pa se mora najprej sam zavedati odgovornosti za svoje ravnanje v prometu. Stremimo k viziji 0, vseh nesreč se ne da preprečiti, a skupaj lahko na te izzive bolje odgovorimo.

Foto: Nebojša Tejić/STA