»Kol’kor kapljic, tolk’ nesreč« – začenja se nacionalna preventivna akcija za preprečevanje vožnje pod vplivom alkohola

(Ljubljana, 16. junij 2021) Danes se prične prvi del nacionalne preventivne akcije za preprečevanje vožnje pod vplivom alkohola, drog in drugih psihoaktivnih snovi v prometu, ki bo potekala do 22. junija 2021. Akcijo koordinira Agencija za varnost prometa v sodelovanju s Policijo, ki sta danes predstavili aktivnosti na področju varnosti cestnega prometa v prihajajočih poletnih mesecih. Včeraj se je po skoraj osmih mesecih uradno končalo obdobje druge razglašene epidemije, raziskava NIJZ z začetka junija pa je pokazala, da se med prebivalci Slovenije pojavljajo znaki pandemske izčrpanosti. Povečuje se delež tistih, ki so zaradi tega bolj izpostavljeni tveganim vedenjem, najpogosteje gre za pitje alkoholnih pijač. Zloraba alkohola je do 31. maja letos botrovala sedmim smrtnim žrtvam na slovenskih cestah, oziroma polovico manj, kot v enakem obdobju lani. Zvišala pa se je povprečna stopnja med vsemi alkoholiziranimi povzročitelji prometnih nesreč, ki letos zanaša 1,42 promila, lani pa 1,39 promila. Med povzročitelji izstopajo starostne skupine od 18-24, od 25-34 in od 55-64 let, med vzroki za nastanek pri alkoholiziranih voznikih pa prednjačita neprilagojena hitrost in nepravilna stran/smer vožnje. Slovenci in Slovenke smo po porabi alkohola visoko nad evropskim povprečjem. Na leto prebivalec, starejši od 15 let, v povprečju popije 11 litrov čistega alkohola. Alkohol je v slovenski družbi večkrat predstavljen kot »lepilo« za druženje, ali celo kot glavni povod, ki je ob premnogih priložnostih v ospredju dogajanja. Opevajo ga ponarodele pesmi, postavljajo ga celo v vlogo odrešitelja vsakodnevnih skrbi.

Agencija za varnost prometa in Policija javnost pozivata k ničelni toleranci do udeležbe v prometu pod vplivom alkohola, saj neodgovorno in nepremišljeno vedenje zaradi pitja alkohola prinaša težke posledice. Na nesprejemljivost vožnje pod vplivom alkohola opozarjajo z glavnim sporočilom kampanje, ki izhaja iz ljudske pesmi »Kol’kor kapljic, tol’ko let«. Besedilo izvirne pesmi pravi, da ob vsakem rojstnem dnevu popijemo še več kapljic alkohola in tako slavimo življenje. Toda v prometu to ne velja. Več kapljic alkohola ne pomeni boljše zabave, ampak predvsem povečuje tveganje za ogrožanje cestnega prometa, zdravja in življenja vseh udeležencev. S tem namenom je agencija FUTURA DDB, prilagodila glavno sporočilo izvirne pesmi, ki se zdaj glasi »Kol’kor kapljic, tolk’ nesreč« in je naslovna tema nove preventivne kampanje.

19. junija bo potekal evropsko usklajeni nadzor »ALCOHOL & DRUGS MARATHON«

Agencija bo v poletnih mesecih s široko medijsko kampanjo opozarjala, da alkohol ne sodi v promet. Preko javnega poziva agencija sofinancira preventivne aktivnosti več nevladnih organizacij, ki bodo izvajale aktivnosti in dogodke na temo alkohola, hitrosti in motoristov. Policisti bodo v obdobju nacionalne preventivne akcije izvajali nadzor nad psihofizičnim stanjem udeležencev v cestnem prometu, ki je usmerjen v preprečevanje vožnje pod vplivom alkohola. Poleg tega bo vsaka Policijska uprava izvedla vsaj en poostren nadzor po metodologiji »Promil«, kar pomeni, da bo v skladu s problematiko na svojem območju načrtovala poostren nadzor, kjer bo sodelovalo večje število  patrulj, ki bodo opravile preizkus alkoholiziranosti z vsakim udeležencem, ki bo pripeljal mimo. Navedeni nadzor je evropsko usklajen znotraj mednarodne organizacije prometnih policij ROADPOL. Tako bodo aktivnosti potekale v večini evropskih držav. V soboto, 19. junija 2021, bo potekal tudi nadzor »ALCOHOL & DRUGS MARATHON«, neprekinjeno 12 ur v nočnem času.

Alkohol v prometu v obdobju 1. 1. -31. 5. 2021

Na področju alkohola beležimo v prvih petih mesecih letošnjega leta izboljšanje v primerjavi z enakim obdobjem lani. Do konca letošnjega maja se je zaradi alkoholiziranih povzročiteljev pripetilo 448 prometnih nesreč oz. 15 % manj kot v lanskem primerjalnem obdobju. Število prometnih nesreč s telesno poškodbo in smrtjo je prav tako manjše za 15 %. Skupaj je v prometnih nesrečah, ki jih je povzročil alkoholiziran udeleženec, do konca letošnjega maja umrlo 7 (14) udeležencev oz. 50 % manj kot v prvih petih mesecih lanskega leta. Hudo telesno poškodovanih je bilo 32 udeležencev (-27 %), lažje telesno poškodovanih pa je bilo 166 udeležencev (-1 %). Ob tem je potrebno izpostaviti, da je bila letos epidemija razglašena vseh prvih 5 mesecev, kar pomeni, da so veljali številni ukrepi, zaradi katerih je bilo na cestah manj prometa. Lani je bila epidemija razglašena sredi marca.

Povzročitelji pod vplivom drog in drugih psihoaktivnih snovi so povzročili 21 prometnih nesreč (lani 32). Povzročili so 1 smrtno prometno nesrečo, v kateri je umrla 1 oseba, v enakem obdobju lani pa 3. Zaradi prepovedanih drog je bilo odrejenih 639 strokovnih pregledov, v enakem obdobju lani pa 761.

Podrobnejši podatki:

Alkohol januar_maj 2021

Splošno stanje prometne varnost do 31. maja 2021 – nekoliko manj nesreč in poškodovanih, a več smrtnih žrtev

V prvih petih mesecih letošnjega leta se je na slovenskih cestah pripetilo 5.482 evidentiranih prometnih nesreč oziroma 2 % manj kot v lanskem primerjalnem obdobju. A kljub nekoliko manjšemu številu prometnih nesreč so le-te terjale več smrtnih žrtev kot lani. Do konca meseca maja je na slovenskih cestah umrlo 38 udeležencev cestnega prometa oz. 7 več kot v lanskem primerjalnem obdobju (+23 %). Hudo telesno poškodovanih je za 6 % manj kot v lanskem primerjalnem obdobju. Število hudo telesno poškodovanih je najmanjše v zadnjem 5-letnem obdobju. Podobno stanje je tudi pri lažje telesno poškodovanih – beležimo zmanjšanje števila poškodovanih in sicer za 9 %. Tudi število lažje telesno poškodovanih je najmanjše v zadnjem 5-letnem obdobju. Poslabšanje stanja prometne varnosti, z vidika smrtnih žrtev, je mogoče pripisati posledicam zmanjševanja ukrepov za zajezitev epidemije virusa Covid-19, in povečevanju obsega prometa, na kar je Agencija opozarjala tudi v sodelovanju s Policijo, ves čas epidemije. Sprostitev ukrepov je žal prinesla več smrtnih prometnih nesreč, predvsem na račun neprilagojene hitrosti in napačne smeri oziroma strani vožnje.

V letošnjih prvih petih mesecih je na slovenskih cestah umrlo največ voznikov voznikih enoslednih motorni vozil, in sicer 12 (8) oz. 4 več kot v lanskem primerjalnem obdobju. Od tega je bilo 10 voznikov motornega kolesa ter 2 umrla voznika mopeda.

Poslabšanje stanja varnosti beležimo tudi pri pešcih – v letošnjem letu je umrlo že 8 pešcev (3) oz. 5 več kot v lanskem primerjalnem obdobju, in pri umrlih potnikih – v letošnjem letu so umrli 3 potniki (1) oz. 2 več kot v lanskem primerjalnem obdobju.

Število umrlih voznikov se je v letošnjem obdobju zmanjšalo za petino, do konca meseca maja je umrlo 11 voznikov osebnih avtomobilov (14) oz. 3 manj kot v lanskem letu. Zmanjšanje beležimo tudi pri kolesarjih – v letošnjem letu je umrl 1 kolesar (2) oz. 1 manj kot v lanskem primerjalnem obdobju.

V letošnjem letu so poleg že prej omenjenih udeležencev, umrli še 3 vozniki tovornih vozil.

Do konca maja je v letošnjem letu skupaj umrlo 21 ranljivih udeležencev (enosledna vozila, pešci in kolesarji) oz. 55 % vseh umrlih. Delež umrlih ranljivih udeležencih je do konca meseca maja v letu 2019 znašal 44 %, do konca meseca aprila v letu 2020 pa 42 %.

Najpogostejši vzrok za nastanek prometnih nesreč v letošnjem letu je nepravilen premik z vozilom – zaradi omenjenega vzroka se je pripetila 1.501 prometna nesreča oz. 27 % vseh nesreč. Sledi vzrok neprilagojena hitrost – 954 prometnih nesreč oz. 17 % ter nepravilna stran oz. smer vožnje – 811 prometnih nesreč oz. 15 %.

Najpogostejša vzroka za nastanek prometnih nesreč s smrtnim izidom sta:

• neprilagojena hitrost – 16 prometnih nesreč s smrtnim izidom (16 umrlih udeležencev) in
• nepravilna stran oz. smer vožnje – 8 prometnih nesreč s smrtnim izidom (8 umrlih udeležencev).

Zaradi teh dveh vzrokov je umrlo 24 od 38 oseb oziroma skoraj dve tretjini vseh smrtnih žrtev (63 %).

Ostali vzroki so še: nepravilnosti pri prehitevanju, nepravilnost pešca in neupoštevanje pravil o prednosti (po 2 umrla udeleženca), vzrok ostalo (5 umrlih udeležencev) ter neustrezna varnostna razdalja in premik z vozilom (po 1 umrli udeleženec). Za enega umrlega udeleženca vzrok še ni podan. Rast pri številu umrlih beležimo predvsem pri vzroku neprilagojena hitrost.

Podrobnejši podatki:

Stanje varnosti cestnega prometa januar-maj 2021

Prevelika sproščenost v prometu ob prazničnih dneh in koncih tedna

Do konca letošnjega maja je med petkom in nedeljo življenje izgubilo 21 od 38 oseb, oziroma 55 % (v mesecu maju kar 11 od 17 oseb). Zato so na mestu znova opozorila k preudarni in odgovorni udeležbi v prometu tudi pred poletjem, ko poleg pandemske izčrpanosti in sproščanja ukrepov za zajezitev epidemije obstaja povečan obseg tveganih vedenj, ki se negativno odrazijo v prometni varnosti.

Več preventivnih in nadzornih aktivnosti v poletnih mesecih

V poletnih mesecih, ko se bo promet še povečeval, se bodo temu prilagodile tudi aktivnosti Policije in agencije. Stanje varnosti cestnega prometa se lahko v tem obdobju namreč občutno poslabša. V izogib temu bo Policija v tem obdobju izvajala določene aktivnosti pri odpravljanju zastojev. Sodelovali bodo z vzdrževalci cest, ki so pristojni za postavitev ustrezne prometne signalizacije. Policisti bodo prisotni  na mestih, kjer bo prihajalo do zastojev in po potrebi urejali promet in preprečevali morebitne kršitve cestnoprometnih predpisov. Nadzorne aktivnosti bodo usmerjene tudi na tiste ceste, ki jih v poletnih mesecih uporabljajo motoristi, predvsem ob praznikih in ob napovedanih motorističnih prireditvah, ki potekajo v Sloveniji ali sosednjih državah. Prav tako bodo policisti izvajali meritve hitrosti. Na najbolj izpostavljenih cestah bodo promet umirjali tudi s postavitvijo in prestavitvami silhuet policistov z radarjem v naravni velikosti. Celo poletje bo potekal tudi nadzor nad vozniki tovornih vozil, tudi glede spoštovanja določil Odredbe o omejitvi prometa na cestah v RS. Pri opisanih aktivnosti  bodo policisti v največji možni meri uporabljali motorna kolesa.

Aktivnosti Agencije za varnost prometa bodo v poletnih mesecih zajemale naslednje:

• Nova medijska kampanja za preprečevanje vožnje pod vplivom alkohola »Kol’kor kapljic, tolk’ nesreč«.
• Nova brošura Nasveti za vožnjo poleti, ki jo bodo razdeljevali na avtocestnih počivališčih in v digitalni obliki z njeno vsebino ozaveščali javnost preko spletnih medijev.
• Nova brošura, namenjena tovornemu prometu, s katero bodo pospremili nacionalno preventivno akcijo Varnost voznikov tovornih vozil in avtobusov.
• Magnetne nalepke za vozila Ustvarimo reševalni pas, ki jih bodo razdeljevali na avtocestnih počivališčih po začetku šolskih počitnic.
• Izvedli bodo ponovljeno terensko opazovanje glede uporabe mobilnega telefona in pripetosti z varnostnim pasom v 11 mestnih občinah.
• Okrepili so raziskovanje dejavnikov za nastanek prometnih nesreč voznikov enoslednih motornih vozil, ki ga izvajamo v sodelovanju z zunanjimi strokovnjaki.
• V avgustu bodo izvajali aktivnosti za nacionalno preventivno akcijo »Hitrost«
• Osmim policijskim upravam so predali 16 silhuet policistov z radarji, kot ukrep za zmanjševanje hitrosti. Silhuete so že postavljene na več lokacijah, ker pa imajo najboljši učinek ob pogostem prestavljanju, bodo v poletnih mesecih njihove lokacije spreminjane
• Agencija preko javnega poziva sofinancira preventivne aktivnosti. Več nevladnih organizacij bo tako izvajalo aktivnosti in dogodke v povezavi s temami alkohol, hitrost in motoristi.

Policija in Agencija za varnost prometa svetujeta,  da  so  udeleženci  cestnega  prometa v prihajajočih mesecih strpni, saj visoke temperature vplivajo tudi na zbranost in vozne sposobnosti. Hitrost vožnje naj prilagodijo prometnim in vremenskim razmeram. Dosledno naj upoštevajo cestnoprometne predpise ter se temeljito pripravijo na pot, tudi z ustrezno pripravo vozila. Preverijo naj dela na cesti, morebitne zastoje in uporabijo poti, kjer promet ni tako gost. Če pa vozniki vseeno naletijo na zastoje, naj upoštevajo cestno-prometno signalizacijo in navodila policistov. Vselej naj bodo še posebej pozorni na najbolj ranljive udeležence na cesti – pešce, kolesarje in motoriste.

Policija in Agencija za varnost prometa vsem udeležencem v prometu želita varno pot in da bi na vsak cilj prišli srečno.