14. 08. 2014
ZGODOVINA OMEJITEV HITROSTI

Prva najvišja določena hitrost je bila 10 mph (16 km/h) omejitev, uvedena v Angliji leta 1861. Od leta 2005 do leta 2010 je bila najvišje objavljena omejitev hitrosti 160 km/h v Abu Dhabiju, čeprav je bila ta zmanjšana na 140 km/h v letu 2011. Vendar pa nekatere ceste nimajo omejitev hitrosti za nekatere kategorije vozil. Najbolj znane so manj obremenjene avtoceste v Nemčiji, kjer vozniki avtomobilov nimajo obvezne največje dovoljene hitrosti. Meritve iz nemške dežele Brandenburg kažejo povprečno hitrost 137 km/h na štiripasovnih avtocestah in 142 km/h na šestpasovnih avtocestah, kar je samo približno 10 km/h uro več od običajno uporabljene omejitve hitrosti na avtocestah.

RESNIČNOST

1. Hitrost zmanjšuje količino razpoložljivega časa, da bi se izognili trčenju, povečuje verjetnost trčenj in povečuje resnost nesreče, ko se pojavi.

2. Hitrost povečuje pretočnost (gibanje) prometa in podpira temeljni smoter prometa: gibanje ljudi in stvari iz kraja A v kraj B.

Hitrost je kot tehtnica: varnost in pretočnost prometa morata biti vedno v ravnovesju.

NEVARNE HITROSTI

Obstojata dva tipa hitrosti, ki sta oba nevarna:
– previsoka hitrost;
– prenizka hitrost.

ČLOVEŠKO TELO PRENESE LE OMEJEN HITROSTNI POJEMEK

Hitrost vožnje ustvarja količino energije, ki jo človeško telo utrpi v prometni nesreči. Človeško telo lahko pred smrtjo ali hudimi telesnimi poškodbami absorbira le določeno količino energije in ob tem ne nastopijo hujše poškodbe. Torej ni mit, da nižje hitrosti rešujejo življenja. Znanstveni dokazi o tem, kako hitrost ubija ali hudo poškoduje udeležence v cestnem prometu, so neovrgljivi. Na primer, zadevanje stoječega predmeta, pri 50 km / h, je enako padcu avta iz trinadstropne zgradbe. To je preprosta fizika: hitreje potujete – močneje trčite.


PRILAGODITEV HITROSTI

Hitrost mora biti prilagojena:
– vozniškim sposobnostim (»ali sem sposoben hitrih manevrov z vozilom?«)
– vozniškemu znanju (»ali imam potrebno znanje in rutino«);
– cesti (slabo vidna, spolzka; makadam z udarnimi jamami; zguban, rebrast asfalt…);
– zakonskim določilom.


14. 08. 2014
Hitrost – prilagodimo jo

ZGODOVINA OMEJITEV HITROSTI

Prva najvišja določena hitrost je bila 10 mph (16 km/h) omejitev, uvedena v Angliji leta 1861. Od leta 2005 do leta 2010 je bila najvišje objavljena omejitev hitrosti 160 km/h v Abu Dhabiju , čeprav je bila ta zmanjšana na 140 km/h v letu 2011. Vendar pa nekatere ceste nimajo omejitev hitrosti za nekatere kategorije vozil. Najbolj znane so manj obremenjene avtoceste v Nemčiji, kjer vozniki avtomobilov nimajo obvezne največje dovoljene hitrosti. Meritve iz nemške dežele Brandenburg kažejo povprečno hitrost 137 km/h na štiripasovnih avtocestah in 142 km/h na šestpasovnih avtocestah, kar je samo približno 10 km/h uro več od običajno uporabljene omejitve hitrosti na avtocestah.

RESNIČNOST

1. Hitrost zmanjšuje količino razpoložljivega časa, da bi se izognili trčenju, povečuje verjetnost trčenj in povečuje resnost nesreče, ko se pojavi.

 

2. Hitrost povečuje pretočnost (gibanje) prometa in podpira temeljni smoter prometa: gibanje ljudi in stvari iz kraja A v kraj B. Hitrost je kot tehtnica: varnost in pretočnost prometa morata biti vedno v ravnovesju.

NEVARNE HITROSTI

Obstojata dva tipa hitrosti, ki sta oba nevarna:

– previsoka hitrost;

– prenizka hitrost.

ČLOVEŠKO TELO PRENESE LE OMEJEN HITROSTNI POJEMEK

Hitrost vožnje ustvarja količino energije, ki jo človeško telo utrpi v prometni nesreči. Človeško telo lahko pred smrtjo ali hudimi telesnimi poškodbami absorbira le določeno količino energije in ob tem ne nastopijo hujše poškodbe. Torej ni mit, da nižje hitrosti rešujejo življenja. Znanstveni dokazi o tem, kako hitrost ubija ali hudo poškoduje udeležence v cestnem prometu, so neovrgljivi. Na primer, zadevanje stoječega predmeta, pri 50 km / h, je enako padcu avta iz trinadstropne zgradbe. To je preprosta fizika: hitreje potujete – močneje trčite.

 

PRILAGODITEV HITROSTI

Hitrost mora biti prilagojena:

– vozniškim sposobnostim (»ali sem sposoben hitrih manevrov z vozilom?«)

– vozniškemu znanju (»ali imam potrebno znanje in rutino«);

– cesti (slabo vidna, spolzka; makadam z udarnimi jamami; zguban, rebrast asfalt…);

– zakonskim določilom.

ZLORABA HITROSTI

Pospeševanje poveča tveganje za nesreče in resnost nesreč.


NEPRIMERNA HITROST

Neprimerna hitrosti je vožnja prehitro za prevladujoče pogoje, kot so vreme, svetloba, razmere na cesti ali zakonske omejitve.

ZMANJŠANA HITROST

Omejitev hitrosti se v večini držav uporablja za urejanje hitrosti cestnih vozil. Omejitve hitrosti lahko določijo ali največje ali najmanjše ali hitrosti brez omejitev in so običajno določene z prometnimi znaki. Omejitve hitrosti: za njih obstoja več razlogov:

– izboljšanje varnosti v cestnem prometu in zmanjšanje števila smrtnih žrtev v cestnem prometu zaradi trčenja;

– zmanjševanje razlik v hitrosti vozil, z vozniki, ki uporabljajo isto cesto ob istem času, kar povečuje varnost;

– umirjanje prometa, v primerih, ko je naravna cestna hitrost previsoka, zlasti na mestnih območjih, kjer se uporabljajo omejitve hitrosti pod 50 km/h; prizadevanja za zmanjšanje okoljskega vpliva cestnega prometa (hrup, vibracije, emisije), z namenom, da se zmanjša poraba goriva in zadovolji želje lokalnih skupnosti.

POSPEŠITEV

Pospešitev: je definirana:

– kot vožnja prehitro glede na okoliščine ali

– kot preseganje zakonske omejitve hitrosti.

Je dejavnik v skoraj eni tretjini vseh smrtnih nesreč. Pospešitev daje manj časa za odziv na izredne razmere. Ko pospešite, je potrebna večja razdalja, da se ustavite in hkrati ​​drugi udeleženci v cestnem prometu težje ocenijo, kako hitro vozite.

NEVARNOSTI POSPEŠITVE
Javnost se mora bolj zavedati nevarnosti prehitre (hitrostno neprilagojene) vožnje. Torej, če želimo in si prizadevamo za »nič« smrtnih žrtev in zmanjšanje hudih poškodb na naših cestah, moramo prepričati ljudi, da upočasnijo (prilagodijo) hitrost svoje vožnje.

KAJ LAHKO STORIMO
Pogosto je način vožnje simptom našega načina življenja: prehitro. Ko gremo prehitro, v življenju in v naših vozilih, ne samo da to ni smiselno, ampak je tudi nevarno. Upočasnitev je najbolj učinkovit in takojšen način za izboljšanje varnosti v cestnem prometu. Če bomo vsi upočasnili način življenja, se naše možnosti trčenja, smrti ali hudih poškodb na cesti dramatično zmanjšajo. – Tako preprosto je to.

Upočasnitev nam daje priložnost, da smo premišljujoči in razumevajoči. To nam omogoča, da se koncentriramo na trenutno pomembne stvari. Ko vozimo, ni nič bolj pomembno kot naloga vožnje. Torej, upočasnite in si dovolite čas in pozornost, ki jo potrebujete.

ČAS JE, DA SPREMENIMO USMERITEV
Raziskave kažejo, da »sram in šok« taktike pri prepričevanju javnosti izgubljajo vpliv. Torej, namesto s poudarkom na nevarnosti hitrosti, zakaj ne kažemo prednosti upočasnitve?

IMEJMO SE LEPO V VOŽNJI
Raziskave kažejo, da ljudje, ki živijo hiter, stresen način življenja, raje vozijo hitreje. 70% ljudi z grozničavim načinom življenja je podvrženo prehitri vožnji. Le 40% ljudi s sproščenim načinom življenja je podvrženo prehitri vožnji. Torej, če bomo upočasnili način življenja, ne bomo samo srečnejši, ampak tudi varnejši.


NAREDIMO ČAS VOŽNJE KOT »SVOJ ČAS«
Obstoja kraj, kjer se lahko vedno upočasni, in to je v našem avtu. Vožnja je lahko čas sprostitve – pobeg iz našega grozničavega življenja. Samo usedimo se nazaj, dajmo nekaj glasbe in se namestimo udobno. Sprejmimo, da so zamude dejstvo v življenju, in biti pod stresom zaradi njih ne pomaga.


»ODCEPIMO SE« OD UŽITKA HITROSTI
Ko smo upočasnili, smo zmanjšali tveganje prometnih nesreč in sprostili naše življenje. To so koristi, ki jih lahko vsi uživamo, kot posamezniki in kot družba. Ne pozabimo, življenje ni dirka in dirka ni naša vožnja.


Torej upočasnite življenje in uživajte v vožnji.