(Ljubljana, 8. december 2023) Od ponedeljka, 11., do nedelje, 31. decembra 2023, bo potekala tretja letošnja nacionalna preventivna akcija za preprečevanje vožnje pod vplivom alkohola, drog in drugih psihoaktivnih snovi v prometu, ki jo koordinira Agencija za varnost prometa. Policisti bodo v mesecu, ki ga tradicionalno zaznamuje vrsta praznovanj, poostreno nadzirali psihofizično stanje voznikov. Preverjali bodo vsebnost alkohola v izdihanem zraku in izvajali preizkuse s sredstvi za hitro ugotavljanje prisotnosti drog v organizmu. Agencija za varnost prometa in Policija pozivata k odgovorni vožnji: »Že prvi popit kozarec alkoholne pijače vpliva na zmožnost presoje in reakcijski čas voznika. Če se odpravljate na dogodek, kjer je verjetnost, da boste uživali alkohol, vnaprej načrtujte, kako boste varno prišli domov. V prazničnem času bodite odgovorni in se udeležbi v prometu pod vplivom alkohola in drog odpovejte!«

Pozivajo k ničelni toleranci do alkohola v prometu

Da v prazničnih dneh zaradi neodgovornih udeležencev v prometu nobena družina ne bi bila zavita v črnino, javnost z osebnimi sporočili naslavljajo vsi, ki so prvi posredovalci na kraju prometne nesreče in neposredno po njej: reševalci, zdravniki, policisti in gasilci. Manj kot dve minuti časa vam bo vzelo, da začutite vsa njihova globoka sporočila:

Anže Albreht, gasilec in reševalec, Zavod Reševalni pas

Tomaž Kapus, načelnik Postaje prometne policije Kranj

Anita Mrvar Brečko, dr. med., anesteziologinja, UKC Ljubljana

Dr. Gregor Prosen, dr. med., predstojnik Urgentnega centra UKC Maribor

Dr. Sandra Radoš Krnel, dr. med., Nacionalni inštitut za javno zdravje

Uroš Tominc, dr. med., travmatolog, vodja Urgentnega kirurškega bloka UKC Ljubljana

Denis Vihar, diplomirani zdravstvenik, Center za nujno medicinsko pomoč in reševalne prevoze, ZD Maribor in prostovoljni gasilec

 

Mag. Simona Felser, direktorica Agencije za varnost prometa, je ob začetku akcije izpostavila: »Do konca letošnjega novembra beležimo 1.335 prometnih nesreč, ki so jih povzročili alkoholizirani udeleženci v prometu. To pomeni 7,7 % manj prometnih nesreč, kot v enakem obdobju lani (1.447). V teh nesrečah je življenje izgubilo 17 oseb, enako kot lani. Pri poškodbah beležimo za 12 % manj hudo poškodovanih (letos 110, lani 125) in za 7,1 % manj lažje poškodovanih (letos 525, lani 565). Povprečna stopnja alkoholiziranosti v vseh prometnih nesrečah je znašala 1.38 promila (lani 1.44 promila), v smrtnih prometnih nesrečah pa 1,20 promila (lani 1,17). Najpogostejši povzročitelji prometnih nesreč pod vplivom alkohola so v starostnih skupinah 25-34 in 35-44 let, glede na vrsto udeležbe pa je največ povzročiteljev med vozniki osebnih vozil. Zaskrbljujoče pa je, da so najmlajši alkoholizirani povzročitelji prometnih nesreč, stari od 15 do 17 let, letos povzročili za tretjino več prometnih nesreč kot v prvih enajstih mesecih lanskega leta. Tu znova opozarjamo, da se odnos do alkohola in drog začne oblikovati v družini. Odgovornost odraslih in zgled, ki ga postavimo, sta pri tem ključna.«

Alkoholizirani povzročitelji so smrtne prometne nesreče povzročili najpogosteje zaradi neprilagojene hitrosti in nepravilne strani/smeri vožnje. Policisti so v prvih enajstih mesecih letos odredili 408.302 alkotestov (400.350 lani), od tega je bilo 10.673 pozitivnih (12.169 lani) in 243 (301 lani) odklonjenih. Odredili so 1.341 (1.267 lani) strokovnih pregledov na droge, od tega je bilo 234 pozitivnih in (226 lani) ter 736 odklonjenih (663 lani) in pridržali 630 (452 lani) voznikov motornih vozil.

Varujmo življenja, vozimo trezni!

Že pri koncentraciji 0,5 promila se verjetnost povzročitve prometne nesreče podvoji, pri 1,1 promila alkohola pa 8-krat poveča v primerjavi s treznim voznikom. Verjetnost se z višjo stopnjo alkoholiziranosti eksponentno stopnjuje. Pri 1,5 promila se tveganje za nastanek prometne nesreče poveča za kar 22-krat! V letu 2022 je zaradi povzročiteljev prometnih nesreč pod vplivom alkohola (pod in nad dovoljeno mejo) ter povzročiteljev pod vplivom prepovedanih drog ali drugih psihoaktivnih snovi umrlo 33 udeležencev cestnega prometa (39 % vseh umrlih).

Videovsebine v slovenskem znakovnem jeziku: https://youtu.be/s1RidX12OUU

Pod vplivom alkohola težje zaznamo rdečo barvo

Z višanjem stopnje alkohola v krvi nadzorni centri možganov drug za drugim »izklapljajo«, nadzor pa prevzemajo avtonomni centri. Večajo se vidne posledice na vidu, ravnotežju in pri reakcijskem času. To ima za volanom številne, lahko usodne posledice.

Že majhna količina popitega alkohola lahko pomembno vpliva na delovanje oči. Ker alkohol vpliva na delovanje očesne leče, se voznikom zoži vidno polje. Pri tem vse težje zaznavajo dogodke, ki se dogajajo na levi ali desni strani. Z naraščanjem stopnje zaužitega alkohola postaja očesna leča vse bolj toga, kar vpliva na zameglitev vida. Tako nastane pojav ‘tunelskega vida’, pri katerem se osebi močno zoži vidno polje in poslabša ostrina vida. Poleg omenjenega alkohol vpliva na očesno mrežnico, posledično pod vplivom alkohola težje zaznavamo rdečo barvo, ki pa je v prometu precej pogosta in ima pomembno funkcijo, na semaforju, svetlobnih znakih, prometnih znakih, rdeče barve so tudi zadnji žarometi na vozilih.

Priloga: podatki o prometnih nesrečah – povzročitelj pod vplivom alkohola do 30. novembra letos.

NPA Alkohol januar-november2023