22.10.2013

V okviru 6. Okrogle mize Centralno evropskih držav na področju prometne varnosti, ki je potekala 17. in 18. oktobra 2013 v Brnu na Češkem v organizaciji avstrijskega Kuratorija za prometno varnost (KfV) in češkega Inštituta za prometno varnost CDV. Med sodelujoče države se že od samega začetka uvršča tudi Slovenija. Javna agencija RS za varnost prometa je tako predstavljala dve vsebini in sicer pregled učinkovitosti projekta Pasavček (skozi večletno perspektivo in evalvacijo pozitivnih učinkov) ter pilotske aktivnosti za večjo varno kolesarjev v okviru mednarodnega projekta ROSEE.

Okrogle mize so se udeležili strokovnjaki iz Avstrije, Poljske, Slovaške, Madžarske, Češke, Slovaške, Srbije in Hrvaške ter Slovenije, ki so predstavili aktivnosti, projekte in ukrepe s posameznih področij:

  •  Stanje varnosti cestnega prometa
  •  Aktivnosti na področju MAIS3+
  •  Ranljive skupine udeležencev v cestnem prometu
  •  Kampanje za osveščanje voznikov
  •  Varna cestna infrastruktura
  •  Predstavitev evropskih projektov (SOL, ROSEE, SENSOR).

Več o CEE okrogli mizi, Brno (Češka) – 2013 na spletnih straneh

22.10.2013
Okrogla miza CEE držav na temo prometne varnosti, Brno 2013
V okviru predstavitve evropskega projekta ROSEE, ki ga izvajamo na Agenciji RS za varnost prometa, smo na kratko predstavili projekt, ter načrtovane pilotske ukrepe za večjo varnost kolesarjev, ki jih bomo izvedli v sodelovanju z MO Maribor in MO Ljubljana. Projekt ROSEE se od oktobra izvaja v šestih jugovzhodnihevropskih državah in je osredotočen na varnost ranljivih udeležencev v cestnem prometu na primarnem kot na sekundarnem cestnem omrežju. Projekt se je začel izvajati s prvim oktobrom 2012 in bo trajal do 31. septembra 2014. V EU se 56 odstotkov nesreč s smrtnim izidom zgodi na lokalnih cestah, 37 odstotkov tovrstnih nesreč pa se zgodi v naseljih. V 44 odstotkih so vpleteni ranljivi udeleženci cestnega prometa, kot so pešci, kolesarji in vozniki motoriziranih dvokoles.

V Sloveniji so kolesarji  udeleženi v 7 % vseh prometnih nesreč, pri nesrečah s smrtnim izidom jih je 14 % in pri nesrečah s hudimi poškodbami jih je kar 27 %. V prvih devetih mesecih 2013 je umrlo kar 13 kolesarjev, lani 12, kar je več kot v celotnem lanskem letu. 9 od 13 umrlih kolesarjev je umrlo na lokalnih cestah.  Delež umrlih kolesarjev v letošnjem letu znaša kar 14 %!! (v letu 2012 je znašal 9 %, v letu 2011 pa 10 %).

Glede na stanje varnosti kolesarjev je Agencija za varnost prometa svoje aktivnosti v projektu usmerila v obe regiji – Osrednjeslovensko in Podravsko regijo. V Mariboru bo v okviru pilotnega projekta implementiran inovativni prometno tehnični ukrep ”sharrow”, ki predstavlja souporabo prometnega pasu s kolesarji in kolesarjem omogoča enakovredno vključitev v promet.  Ukrep omogoča, da si kolesarji in avtomobilisti delijo sredino voznega pasu, pri čemer motorna vozila na njem nimajo več prednosti.  Takšna prometna ureditev je do kolesarjev prijazna, saj na odsekih, kjer ni prostora za kakovostne kolesarske poti, vodi kolesarja varno skupaj z motoriziranim prometom. Kolesar je ves čas v vidnem polju voznika avtomobila, ki zato hitreje zazna, kakšen manever bo kolesar izpeljal.  Slovenija bi z implementacijo inovativnih prometnih ureditev, kot je “sharrow”, lahko postala zgled in primer dobre prakse drugim evropskim državam, kar je omogočeno tudi s širjenjem znanja preko projekta ROSEE. Ukrep bo v sodelovanju z Mestno občino Maribor implementiran na Slomškovem trgu. AVP bo izvedla evalvacijo samega ukrepa, in sicer z anketiranjem kolesarjev in voznikov osebnih avtomobilov na lokaciji pred uvedbo ”sharrow-a” in anketiranjem po uvedbi ukrepa. Rezultati analize pa bodo prikazali mnenje javnosti o samem ukrepu. Hkrati pa bo AVP zagotovila tudi preventivni prikazovalnik hitrosti, ki bo postavljen na lokaciji ukrepa in bo voznike motornih vozil preventivno opozarjal na prisotnost kolesarjev. AVP bo Skozi različne preventivno-izobraževalne dogodke, prireditve in delavnice še dodatno spodbujala varnost kolesarjev, pravtako smo v prejšnjem tednu izvedli izobraževanje predstavnikov lokalnih skupnosti za presojo varnosti cest v okviru ROSEE projekta ter bomo z različnimi komunikacijskimi orodji in preventivnim materialom še bolj približali kolesarjenje širši javnosti.

V okviru CEE okrogle mize je bil predstavljen tudi izredno uspešen preventivni projekt Pasavček: Red je vedno pas pripet, in sicer skozi perspektivo večletnih aktivnosti, v okviru katere smo predstavili tako zasnovo projekta, ki se je pričel kot mednarodni projekt EUCHIRES za večjo varnost otrok med vožnjo. V mednarodnem projektu je sodelovalo skupno 14 evropskih držav, med ostalimi tudi nekaj članic CEE držav (Poljska, Češka, Slovaška), vendar je večina držav po končanem mednarodnem projektu v letu 2010 končala s svojimi aktivnostmi. V Sloveniji smo nadaljevali z aktivnostmi in predvsem izredno dobro razvili projektno delo po vrtcih in šolah, s katerim v okviru prometno-vzgojnih aktivnosti bolj učinkovito vplivamo na oblikovanje pozitivnega odnosa do uporaba otroških varnostnih sedežev in varnostnih pasov, ter posledično tudi na konkretno ravnanje in pogostejšo pripetost otrok in drugih med samo vožnjo. V okviru projekta je opravljena tudi poglobljena vsebinska in procesna evalvacija, rezultati opazovanja pa kažejo izreden napredek glede deleža pripetosti pri otrocih, iz začetnih 53,4% v letu 2005 na 91% pripetih otrok na zadnjih sedežih v letu 2011.

V okviru konference so bili predstavljeni tudi primeri dobrih praks in projektov oz. ukrepov s področja tako varnosti na prehodih za pešce, varnosti na prehodih ceste čez železniško progo, ukrepi in podatki v zvezi s starejšimi udeleženci v prometu v različnih vlogah, različni ukrepi za večjo varnost kolesarjev, med drugimi pa tudi nekateri mednarodni projekti, ki še potekajo (ROSEE, SOL).

Hkrati je bil med diskusijo oblikovan sklep, da se med državami centralno-evropskega prostora, ki se udeležujejo okrogle mize, pripravi delovna skupina za informiranje in zbiranje podatkov glede možnega sodelovanja v okviru bližnjega okvirnega raziskovalnega načrta HORIZON 2020, ki bo pričel s svojimi razpisi za sofinanciranje raziskovalnih projektov v letu 2014.