Ljubljana, 12. avgust 2025 – Pred nami je podaljšan vikend, nadaljuje se vročinski val, na naših cestah pa prometni koledar napoveduje zelo visoko gostoto prometa. Številni domači in tuji turisti se vračajo domov po praznikih, končujejo se tudi poletne šolske počitnice v delu Švice, Nizozemske in Nemčije, na cestah pa promet dodatno ovirajo dela, zastoji in občasno tudi poletne nevihte. Agencija za varnost prometa (AVP) bo zato v soboto, 16. avgusta, med 9. in 17. uro na počivališčih večjih bencinskih servisov ob avtocestah voznikom ponovno delila brezplačno vodo z napisom Ostani zbran, ko sedeš za volan in izobraževalne letake Ustvari reševalni pas v šestih jezikih. Z aktivnostmi v sklopu akcije Varno v poletje želijo prispevati k večji varnosti na naših cestah v prometno obremenjenih dneh; voznike pozivajo k vzpostavitvi reševalnega pasu ob zastojih, obvezni uporabi varnostnega pasu, vožnji brez uporabe mobilnega telefona in brez uživanja alkohola.

Tragične prometne nesreče v zadnjih tednih so znova opomnile na pomen psihofizičnega stanja voznikov, osredotočenosti in defenzivne vožnje. Letos je na slovenskih cestah življenje izgubilo že 63 ljudi, od tega kar 25 zaradi neprilagojene hitrosti. V zadnji podobni akciji, 12. julija, je AVP razdelila približno 3.900 plastenk vode in letakov, odziv domačih in tujih voznikov pa je bil izjemno pozitiven.

Akcija bo potekala na naslednjih 15 lokacijah:

  • Ravbarkomanda, obe smeri
  • Šentilj, obe smeri
  • Voklo, obe smeri
  • Lopata, smer Ljubljana
  • Starine, obe smeri
  • Hrušica, smer tunel Karavanke
  • Lom, obe smeri
  • Murska Sobota, obe smeri
  • Obrežje, smer Ljubljana

Mag. Saša Jevšnik Kafol, v. d. direktorice Javne agencije Republike Slovenije za varnost prometa, znova poziva: »V poletnih mesecih se vsako leto poveča število prometnih nesreč zaradi povečanega prometa, toplotne obremenitve ter številnih delovnih zapor in zastojev. Statistika letošnjega poletja je še posebej črna. Najpogostejši dejavniki tveganja ostajajo neprilagojena hitrost, neustrezna varnostna razdalja, vožnja pod vplivom alkohola in drog ter neosredotočenost (uporaba različnih motilcev pozornosti ali pa kot posledica utrujenosti in zaspanosti). Številnim tragedijam bi se lahko izognili že z doslednim spoštovanjem prometnih pravil in uporabo zaščitne opreme, kot sta čelada in varnostni pas. Nobena ura prihoda ne odtehta varnosti – cilj vsakega potovanja naj bo srečen in varen prihod na cilj.«

Spomnimo na nekaj osnovnih pravil za varno udeležbo v prometu.

Na pot samo v ustrezni psihofizični kondiciji!

Med najpomembnejšimi dejavniki, kjer lahko vsak od nas prispeva k večji prometni varnosti, je ustrezno psihofizično stanje za volanom. Na pot se odpravite naspani, v dobri psihofizični kondiciji, med vožnjo bodite osredotočeni na dogajanje na cesti in pozabite na vse tako imenovane motilce vožnje, od uporabe mobilnega telefona do prehranjevanja. Samo osredotočen, spočit, ustrezno usposobljen in opremljen voznik bo zmogel aktivno spremljati promet ter pravočasno in ustrezno reagirati. Ocenjuje se namreč, da je utrujenost voznika vzrok za 15 do 20 odstotkov prometnih nesreč z najtežjimi posledicami, po podatkih nemškega avtomobilskega kluba ADAC celo za približno 25 % vseh prometnih nesreč na avtocestah. Če spite manj kot pet ur na noč, se kar za 4,5-krat poveča verjetnost za udeležbo v prometni nesreči. Na dolgih poteh si na vsaki dve uri privoščite vsaj 15 minut odmora, da se ustavite in razgibate. Če zaspanost narašča, pa se takoj ustavite na varnem mestu. Če potujete z drugimi vozniki, se za volanom izmenjujte. V poletni vročini poskrbite za ustrezno hidriranje. Pri sebi imejte vedno dovolj tekočine zase in za sopotnike, še posebej v primeru pričakovanih zastojev. Za volan sedite samo trezni, brez vpliva alkohola, drog ali drugih psihoaktivnih snovi.

Klima – ne samo udobje, ampak tudi varnost

Poletni meseci poleg gostejšega prometa prinašajo tudi večjo toplotno obremenitev, ki dokazano poveča tveganje za nesreče za 12 do 20 odstotkov. Zato na AVP izpostavljajo klimatsko napravo kot element aktivne varnosti, saj zagotavlja primerno temperaturo in udobje v vozilu, s tem pa neposredno vpliva tudi na varnost v prometu. Pregreta notranjost zmanjša koncentracijo, upočasni reakcijski čas in poslabša voznikovo presojo. Po podatkih ADAC se tveganje za nesrečo poveča za 2 % z vsako stopinjo nad 25 °C v kabini. Že pri zunanji temperaturi 26 °C lahko v parkiranem avtomobilu, tudi v senci ali z delno odprtimi okni, temperatura v 30 minutah doseže 45 °C. Zato v vozilu, nikoli, niti za nekaj minut, ne puščajte zaprtih otrok ali živali, da ne pride do vročinskega udara!

Več o pravilni uporabi in vzdrževanju klimatske naprave

Varnostni pas varuje vas, zato se vedno pripnite!

Varnostni pas je že desetletja sinonim varnosti v vozilu, zato je zaskrbljujoče, da kar polovica letos umrlih voznikov in potnikov v vozilih ni bila pripeta. Pravilna uporaba varnostnega pasu zmanjša tveganje za smrtne poškodbe pri čelnem trku za do 60 % na prednjih sedežih in do 44 % na zadnjih sedežih. Zato se pravilno pripnite in brez izgovorov poskrbite za pripetost vseh potnikov na vsaki, tudi najkrajši poti. Otroke vedno ustrezno namestite v otroške sedeže, ki ustrezajo njihovi starosti in telesni višini.

Več o varnostnem pasu

Varnostna razdalja: 2 sekundi za varen potek prometa

Neustrezna varnostna razdalja, ki se vedno uvršča med prvih pet najbolj pogostih vzrokov prometnih nesreč, je najpogostejša prav na avtocestah. Tam je zaradi visoke hitrosti še posebej pomembno, da voznik vzdržuje ustrezno varnostno razdaljo. Po pravilu dveh sekund bi morala na avtocesti, pri hitrosti 130 km/h, ta znašati vsaj 72 metrov oziroma še več z vsakim dodatnim dejavnikom tveganja, kot so npr. dež, megla, slaba vidljivost, utrujenost voznika, … Vzdrževanje ustrezne varnostne razdalje vozniku omogoča pravočasno in ustrezno reakcijo, preprečuje nalete v primeru zastojev in delovnih zapor, hkrati pa na najbolj enostaven način prispeva k večji pretočnosti cest.

Skrb za ranljive udeležence – letos na udaru motoristi

Posebno pozornost namenite šibkejšim udeležencem v prometu – pešcem, kolesarjem, voznikom e-skirojev, mopedistom in motoristom; pri prehitevanju kolesarjev, voznikov e-skirojev, mopedistov in motoristov poskrbite za zadostno bočno razdaljo (vsaj 1,5 metra). Statistika sicer kaže, da so kar polovico vseh prometnih nesreč z udeležbo motoristov letos povzročili motoristi sami. Med hudo poškodovanimi motoristi je tudi veliko primerov t. i. samoudeležbe, ko motorist zaradi prevelike hitrosti, neprevidnosti ali pomanjkanja znanja izgubi nadzor nad svojim motociklom in pade ali trči brez vpliva drugega udeleženca. Vozniki enoslednih vozil pogosto precenijo svoje sposobnosti in podcenjujejo nevarnosti na cesti. Velika težava ostaja tudi vožnja pod vplivom alkohola. Dva mopedista in en sopotnik na mopedu, ki so se letos smrtno ponesrečili, so bili brez zaščitne čelade. Zato motoriste in mopediste AVP poziva, naj uporabljajo predpisano zaščitno opremo, se osredotočijo na vožnjo, prilagodijo hitrost razmeram na cesti, upoštevajo cestnoprometne predpise ter ne vozijo pod vplivom alkohola in drog.

Ravnanje ob zastojih: reševalni pas rešuje življenja

Če pride do prometne nesreče oziroma takoj, ko se začne promet upočasnjevati, na avtocestah in hitrih cestah ustvarite reševalni pas, da lahko intervencijska vozila čim prej pridejo do poškodovancev. Vsaka minuta, sekunda lahko reši življenje. Vozila na levem pasu se umaknejo skrajno levo, vozila na desnem pasu pa skrajno desno, tudi na odstavni pas, če je to mogoče. Po reševalnem pasu je dovoljeno voziti izključno vozilom, ki sodelujejo v intervenciji. V zastoju naj vozniki ostanejo v vozilu in se ne gibljejo po cestišču.