Ljubljana, 8. december 2025 – Na današnji mednarodni konferenci v organizaciji Agencije za varnost prometa (AVP) in Evropskega sveta za varnost prometa (ETSC) z naslovom »Vožnja pod vplivom alkohola ali drog in varnost prometa« so strokovnjaki s področja prometne varnosti, policije in zdravstva iz Slovenije in EU (Nemčija, Francija) izmenjali aktualne podatke, raziskave in izkušnje o najučinkovitejših ukrepih za zmanjšanje posledic vožnje pod vplivom. Skupno sporočilo je bilo enotno in jasno: vožnja pod vplivom alkohola in psihoaktivnih snovi pomeni resno grožnjo prometni varnosti, zato strokovna javnost zagovarja ničelno toleranco. Do nedelje, 21. decembra 2025, bo potekala nacionalna preventivna akcija AVP Varno brez alkohola in drog, policisti pa bodo v tem času poostreno nadzirali psihofizično stanje voznikov.

Od leve proti desni: Oliver Deiters, DEKRA, dr. Majda Zorec Karlovšek, Združenje FORTOX, dr. Saša Kuhar, AVP, Jenny Carson, ETSC, dr. Ditka Vidmar, NIJZ, dr. Martin Kurent, MDPŠ – UKC, Charles Mercier Guyon, CERMT, Antonio Avenoso, ETSC, mag. Saša Jevšnik Kafol, AVP, mag. Robert Vehovec, GPU

Mag. Saša Jevšnik Kafol, v. d. direktorice AVP, je v pozdravnem nagovoru izpostavila letošnjo poslabšano statistiko prometnih nesreč na naših cestah, ki do danes šteje že 88 žrtev. 22 od teh so povzročili alkoholizirani vozniki. »Najhujše nesreče na naših cestah so še vedno povezane z alkoholom in drogami. Zato na AVP zagovarjamo ničelno toleranco in učinkovite mehanizme nadzora. Odločitev Ustavnega sodišča glede alkotestov in napovedana legalizacija konoplje predstavljata resen izziv za prometno varnost, a naša zaveza ostaja jasna: življenje in varnost morata biti na prvem mestu.«

Antonio Avenoso, izvršni direktor ETSC, je predstavil program PIN ali ETSC’s Road Safety Performance Index, ki je bil ustanovljen leta 2006 kot odgovor na prvi zastavljen cilj Evropske unije, da se mora prepoloviti število smrtnih žrtev v cestnem prometu med letoma 2001 in 2010. Poudaril je, da je vožnja pod vplivom problem vse leto, ne le v prazničnem času, in da je stališče ETSC jasno: ko voziš, ne pij.

 

Udeležence je v imenu Ministrstva za infrastrukturo nagovoril državni sekretar mag. Andrej Rajh, ki je poudaril, da je doseganje ciljev Resolucije o nacionalnem programu varnosti cestnega prometa 2023–2030 – predvsem zaveze Vizija nič – mogoče le z ničelno toleranco do vožnje pod vplivom alkohola in drog. Izpostavil je dva ključna stebra delovanja: preventivo in represijo. »Na področju zakonodaje ministrstvo podpira uvedbo alkoholnih ključavnic za povratnike ter preučitev dviga regresnih zahtevkov za povzročitelje najhujših nesreč. Ob tem poudarjamo tudi pomen širše družbene odgovornosti in kulture vožnje, kjer mora meja 0,0 postati osebna norma vseh voznikov.«

Slovenski pogled: vožnja pod vplivom kriva za tretjino vseh smrtnih žrtev, postopki pri drogah zahtevnejši, legalizacija konoplje bi lahko povečala tveganja, potrebno okrepiti preventivo

Dr. Saša Kuhar, vodja sektorja za razvoj, preventivo in vzgojo v cestnem prometu na AVP, je predstavila razmere v Sloveniji glede vožnje pod vplivom alkohola ali drog. V letu 2024 je zaradi voznikov pod vplivom alkohola ali prepovedanih drog umrlo 21 ljudi, kar predstavlja skoraj tretjino vseh smrtnih žrtev na naših cestah. Letos je bilo že več kot 1.300 prometnih nesreč, ki so jih povzročili vozniki pod vplivom alkohola ali drog. V njih je umrlo 27 oseb, številne pa so zaznamovale hude in lažje telesne poškodbe. »Alkohol in droge občutno poslabšajo presojo, podaljšajo reakcijski čas ter povečajo tveganje in lažno samozavest pri vožnji. Zato je ključno sporočilo preprosto: varno v prometu pomeni 0,0. AVP bo tudi v letu 2026 skupaj s Policijo nadaljevala z obsežnimi preventivnimi aktivnostmi, s katerimi si prizadevamo zmanjšati tvegano vedenje in izboljšati varnost vseh udeležencev v prometu.«

Mag. Robert Vehovec iz Sektorja prometne policije na GPU je izpostavil hitro rastoč problem vožnje pod vplivom prepovedanih drog v zadnjih petnajstih letih: »Z namenom preprečevanja in odkrivanja tovrstnih kršitev zato vseskozi nadgrajujemo policijske postopke. Policiste šolamo, da prepoznajo simptome vožnje uživanja drog, hkrati pa povečujemo število izvedenih hitrih testov na droge. Če omenjene postopke primerjamo s preizkusom alkoholiziranosti, so le-ti veliko bolj zahtevni, dolgotrajni in hkrati dražji. Policija zato opozarja na posledice morebitne legalizacije uporabe konoplje za osebno uporabo, saj bi v tem primeru, po izkušnjah držav, ki so ta korak že storile, lahko pričakovali, da se bo v cestnem prometu povečalo tudi število voznikov, ki bodo vozili pod vplivom THC.«

Dr. Majda Zorec Karlovšek iz Združenja FORTOX je izpostavila pomen celovitega preventivnega dela v času aktualnih razprav o konoplji in negotovosti na področju alkoholometrije: »Podatki, ki vključujejo rezultate znanstvenih raziskav, epidemioloških študij, pa tudi razvoj novih tehnologij, znanj in izkušenj kot tudi primeri praktičnih rešitev nas opominjajo, da je treba z določenimi aktivnostmi oživiti ali dopolniti tiste specifičnosti, ki so stebri učinkovitih ukrepov za zmanjšanje posledic prometnih nesreč. Poseben poudarek je na potrebi po intenzivnejši povezavi in sodelovanju med različnimi sektorji.«

 

Martin Kurent, dr. med., iz Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa na UKC Ljubljana se je dotaknil zdravstvene obravnave voznikov, ki so vozili pod vplivom. V Sloveniji zakon omogoča odlog kazni prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, pri čemer je obvezna priloga prošnji sodišču zdravniško spričevalo. Spričevalo se izda po kontrolnem pregledu, ki vključuje zdravniški in psihološki pregled, laboratorijske preiskave ter po potrebi obravnavo pri specialistu psihiatru. Namen kontrolnih pregledov je ugotoviti zdravstveno stanje in zmožnost za vožnjo, razlikovati enkratne kršitve od ponavljajočih se vzorcev zlorabe, predlagati ukrepe za zmanjšanje tveganj ter voznike usmeriti v najprimernejše rehabilitacijske programe. »Zelo pomembno je odkrivanje oseb z boleznimi odvisnosti, saj drugi ukrepi razen zdravljenja odvisnosti niso učinkoviti. V letih, odkar je vzpostavljen sistem kontrolnih pregledov, so se pokazale nekatere pomanjkljivosti, ki jih bo treba v prihodnje ustrezno nasloviti. Le tako bodo učinki zdravstvene obravnave voznikov prinesli največjo korist voznikom in širši družbi.«

Dr. Ditka Vidmar, Vodja skupine za duševno zdravje aktivnih na trgu dela na NIJZ, se je posvetila vplivu konoplje in alkohola na sposobnost vožnje in duševno zdravje: »Vožnja pod vplivom alkohola ali drog že pri nizkih koncentracijah dokazano povečuje tveganje za prometne nesreče, tudi nesreče s smrtnimi izidi. V Sloveniji se na splošno povečuje število uporabnikov drog, še zlasti je zaskrbljujoč visok odstotek uporabnikov konoplje med mladostniki (15-16 let) in njihov tvegan način uporabe. Ničelno toleranco do alkohola pri vožnji podpira 74 % prebivalcev Slovenije (15-74 let). Podatki kažejo, da je za učinkovitejše zagotavljanje prometne varnosti in javnega zdravja v Sloveniji pomembno ohraniti ničelno toleranco do vožnje pod vplivom konoplje in drugih drog.«

Mednarodni pogled: Nemčija in Francija se soočata s podobnimi izzivi

Sledili so prispevki tujih strokovnjakov, ki so predstavili razmere v svojih državah oziroma na ravni EU.

Jenny Carson, projektna vodja pri ETSC in odgovorna za program PIN (Road Safety Performance Index), je predstavila podatke o nadzoru nad vožnjo pod vplivom alkohola iz poročila ETSC PIN 2022. Poudarila je, da se je v nekaterih državah število cestnih preverjanj alkohola v zadnjem desetletju povečalo, v drugih pa zmanjšalo, medtem ko 13 držav v programu ETSC PIN teh podatkov ne zbira. ETSC priporoča nizke dovoljene mejne vrednosti alkohola v krvi, ustrezne sankcije in dosleden nadzor ter programe za blokado alkohola v vozilu kot ukrepe za reševanje problematike vožnje pod vplivom alkohola. Dodala je, da podatki o stopnjah vožnje pod vplivom drog niso tako dobro poznani, zato je na tem področju potrebnih več raziskav. ETSC države poziva k celovitemu pristopu, ki vključuje zakonodajo, kazni, nadzor, rehabilitacijo in izobraževanje.

Oliver Deiters, višji podpredsednik in vodja predstavništva DEKRA pri EU v Bruslju, je predstavil ključne elemente novega nemškega Zakona o konoplji (CanG). Nemčija je določila zakonsko mejo 3,5 ng/ml aktivnega THC v krvi pri voznikih. Pojasnil je, da pacienti, ki jim je predpisana medicinska konoplja, lahko vozijo, a se pojavljajo primeri zlorab sistema. Izpostavil je velik pomen ocene vozniške sposobnosti. Predstavil je tudi prve raziskave po uvedbi zakona: ena od njih ni pokazala poslabšanja prometne varnosti, vendar je za dolgoročne učinke še prezgodaj. Potrdil je, da se splošna uporaba konoplje v Nemčiji ni povečala. DEKRA priporoča obvezne redne presoje vozniške sposobnosti za voznike, zalotene pod vplivom konoplje, jasna pravila za poklicne voznike ter kampanje ozaveščanja, zlasti o medicinski konoplji. Deiters je v imenu DEKRE ob tej priložnosti tudi podelil priznanje Mestni občini Ljubljana za dosežke na področju izboljšanja prometne varnosti za leto 2024, ki ga je sprejel podžupan Dejan Crnek skupaj s Tino R. Kovač Iz SPV MOL.

Dr. Charles Mercier-Guyon (CERMT, Francija), član International Council on Alcohol, Drugs and Traffic Safety (ICADTS), je zdravnik urgentne in prometne medicine ter eden najbolj priznanih evropskih strokovnjakov za alkohol, droge in starost kot dejavnike prometnih nesreč. Svojo predstavitev je usmeril v vpliv alkohola in drog na smrtne prometne nesreče v Franciji. Pri mladih moških, starih 18–34 let, je alkohol glavni vzrok v 33 % smrtnih nesreč, droge pa v 21 %. Po smrtni nesreči je v Franciji obvezno testiranje na alkohol in/ali droge, policija pa ob cesti testira štiri skupine drog: konopljo, kokain in crack, opiate ter amfetamine, in sicer s testiranjem sline. Vožnja pod vplivom alkohola in drog hkrati je kaznivo dejanje, za katerega je predpisana kazen do 3 let zapora, do 9.000 evrov globe in 6 kazenskih točk. V prihodnje dr. Mercier-Guyon pričakuje manjše uživanje alkohola med mladimi, hkrati pa porast legalizacije konoplje in pojav novih, močnejših drog na trgu.

Zaključek: skupna evropska zahteva – ničelna toleranca, močnejše raziskave in boljši nadzor

Konferenca se je zaključila z jasnim sporočilom: Vožnja pod vplivom alkohola ali drog ni sprejemljiva. Za zmanjšanje števila žrtev na cestah potrebujemo ničelno toleranco, dosleden nadzor, stalno izobraževanje in močno medresorsko sodelovanje. Slovenija sledi evropskim smernicam, vendar jo v prihodnjih letih čakajo pomembni izzivi: odločitev Ustavnega sodišča glede alkotestov, napovedana legalizacija konoplje ter vse večja prisotnost psihoaktivnih snovi v družbi.

Varnost na cestah je skupna odgovornost – vsaka odločitev šteje, vsako življenje šteje. Varno v prometu pomeni 0,0.

Zaradi GDPR YouTube potrebuje dovoljenje za prikaz. Več o tem si lahko preberete na strani Politika zasebnosti.

Foto: Daniel Novaković, STA