(Ljubljana, 4. maj 2020) Mesec maj je tradicionalno posvečen opozarjanju na večjo varnost kolesarjev, kar Agencija za varnost prometa izvaja v sodelovanju s Policijo, ki bo v maju izvajala tudi nadzor nad kršitvami kolesarjev in kršitvami drugih udeležencev do kolesarjev. Zaradi nedavne odprave splošne omejitve gibanja na občine, posledično pa tudi vse večjega števila kolesarjev na naših cestah, kolesarje pa tudi ostale udeležence v prometu, pozivajo k upoštevanju cestno-prometnih pravil in odgovornemu vedenju v prometu. Voznike pa agencija opozarja na povečano število kolesarjev na cesti in jim namenja poziv k dodatni pazljivosti.

Zaradi rahljanja ukrepov za zajezitev epidemije COVID-19 so naše ceste ponovno vse bolj polne, tudi kolesarjev. Agencija za varnost prometa zato vse udeležence v prometu, predvsem pa kolesarje opozarja na dodatno previdnost ter dodaja, da tudi uporaba mobilnega telefona in slušalk vplivata na zaznavanje okolice in prometa, zaradi česar se stopnjuje tveganje za nastanek prometne nesreče. Milejše zime botrujejo daljšim kolesarskim sezonam in tudi letos je kolesarska sezona že v polnem teku. A spremenljive vremenske razmere ter rahljanje ukrepov, ki so bili uvedeni z namenom zajezitve epidemije COVID-19, na cesti terjajo še večjo previdnost. Agencija za varnost prometa v okviru Nacionalnega programa varnosti cestnega prometa obravnava kolesarje kot eno izmed prioritetnih ciljnih skupin, ki ji posveča dodatno pozornost. Delež števila kolesarjev se v zadnjih letih vztrajno povečuje, tako v urbanih naseljih, kot tudi drugod. Z vedno večjim številom kolesarjev, ki že tako spadajo med ranljivejše skupine udeležencev v prometu, pa narašča tudi njihova ogroženost. Vozniki motornih in enoslednih motornih vozil jih namreč velikokrat spregledajo ter tako še dodatno povečajo možnost za nastanek prometne nesreče in posledično hudih poškodb.

Tako tudi na Policiji opozarjajo, da je v teh dneh pričakovati več kršitev prometnih pravil, kar lahko privede tudi do slabše prometne varnosti. Zato je spoštovanje prometnih pravil in nadzor nad upoštevanjem prometnih predpisov nujen, saj le-ta pomembno vpliva na varnost v cestnem prometu. Policisti bodo med 4. in 31. 5. 2020 z večjo intenzivnostjo izvajali nadzor v cestnem prometu. Pozornost bodo usmerili na kršitve kolesarjev in na kršitve drugih udeležencev do kolesarjev. Poudarek nadzora bo predvsem na najpogostejših kršitvah oz. vzrokih prometnih nesreč kolesarjev; vožnje kolesarjev v napačno smer, upoštevanje prometne signalizacije (predvsem upoštevanje rdeče luči na semaforju), psihofizično stanje kolesarjev, prevoz otrok na kolesu in uporaba kolesarskih čelad, vožnja po pločnikih, nepravilna in tesna prehitevanja kolesarjev ter neupoštevanje pravil o prednosti.

Policisti tako udeležencem v cestnem prometu svetujejo, da upoštevajo prometna pravila in pozivajo na strpnost med udeleženci. Ker so poškodbe glave ene pogostejših poškodb v prometnih nesrečah, se priporoča uporaba kolesarske čelade za vse kolesarje.

Ugotovitve namreč kažejo, da skoraj tri četrtine kolesarjev še vedno krši prometna pravila

Opazovanje kolesarjev, ki so ga pred tremi leti izvedli na Agenciji za varnost prometa, je namreč pokazalo, da skoraj tri četrtine kolesarjev krši prometna pravila, resnejše prekrške napravi pa približno 25 % kolesarjev. Med najpogostejšimi kršitvami so neustrezno prečkanje cestišča, vožnja v nasprotni smeri ter vožnja v rdečo luč na semaforju, tudi ogrožanje pešcev z vožnjo po pločniku ter uporaba mobilnega telefona med vožnjo kolesa.

V prometu odločajo stotinke sekunde, dovolj je že trenutek nepazljivosti in življenje se lahko za vselej korenito spremeni. Agencija za varnost prometa zato svetuje: »Kolesarji, na cestah bodite kar najbolj pozorni, saj je za nastanek nesreče dovolj majhna napaka. Ne uporabljajte mobilnega telefona ali slušalk za poslušanje glasbe, ne vozite pod vplivom alkohola, vozite zmerno in hitrost prilagodite razmeram v prometu. Na pot se podajte strpno in z zavedanjem, da smo za varnost v prometu soodgovorni vsi.«

Letos boljše stanje varnosti kolesarjev, a pred nami so meseci, ko je kolesarjev na cestah največ

V prvem letošnjem kvartalu sicer beležimo boljše stanje varnosti kolesarjev. Do vključno 23. aprila 2020 so bili kolesarji udeleženi v 191 prometnih nesrečah, kar je 22 % manj kot v lanskem primerjalnem obdobju. Zmanjšanje beležimo tudi pri hudo telesno poškodovanih, ki jih je bilo letos 26,  lani pa 42 (-38 %) in pri lažje telesno poškodovanih, ki jih je bilo letos 135, lani pa 165 (-18 %). Tudi število umrlih je v letošnjem letu manjše, saj sta letos umrla dva kolesarja, v lanskem primerljivem obdobju pa štirje. Letos je 16 od 26 hudo telesno poškodovanih kolesarjev v prometni nesreči uporabljalo zaščitno čelado (62 %), pri umrlih kolesarjih jo je en kolesar uporabljal, drugi pa ne. Od skupaj 191 prometnih nesreč so jih kolesarji sami povzročili 123 oziroma 64 %. Od dveh umrlih kolesarjev je bil en povzročitelj prometne nesreče, drugi pa ne. Od 26 hudo telesno poškodovanih jih je več kot tri četrtine (20 kolesarjev, oziroma 77 %) samih povzročilo prometno nesrečo.

Neprilagojena hitrost letos najpogostejši vzrok za prometne nesreče med kolesarji

Najbolj pogost vzrok za prometne nesreče, ki so jih povzročili kolesarji v letošnjem letu, je neprilagojena hitrost, saj je v kar 42 % botrovala nastanku prometne nesreče. Pri prometnih nesrečah s hudimi telesnimi poškodbami ali smrtjo je delež še višji, saj je neprilagojena hitrost vzrok za kar 57 % takšnih nesreč. To pomeni, da kolesarji v teh primerih niso vozili nad določeno omejitvijo, ampak da hitrosti vožnje niso prilagodili svojim sposobnostim, razmeram v prometu, vremenu ali cestišču.

Najtežje posledice prometnih nesreč kolesarjev v naselju, nič smrtnih žrtev med otroki

V letošnjem letu je bilo med hudo telesno poškodovanimi največ starih 65 let in več (7 kolesarjev), sledi starostna skupina od 35 do 44 (6 kolesarjev) ter 45 do 54 let (6 kolesarjev). Umrla kolesarja sta bila stara 35 in 46 let, oba sta bila moška. Med otroki ne beležimo smrtnih žrtev, mladoletnih hudo poškodovanih kolesarjev je bilo pet – vsi so bili  povzročitelji  in vsi  so imeli  zaščitno čelado.  Kar 22 (79 %) od 28 hudo telesno poškodovanih in umrlih kolesarjev se je ponesrečilo v naselju.

Med ugotovljenimi kršitvami tudi vožnja kolesa pod vplivom alkohola in uporaba mobilnega telefona

V prvih treh mesecih letošnjega leta so policisti pri kolesarjih ugotovili 899 kršitev oz. za 11 % manj kot v lanskem primerjalnem obdobju, ko je bilo kršitev 1007. Med najpogostejšimi kršitvami so neuporaba luči (180 oziroma 20%), nepravilna stran oziroma smer vožnje (176 oziroma 20%), uporaba mobilnega telefona (139 oziroma 15%) ter vožnja pod vplivom alkohola (120 oziroma 13 %).

Kolesarji sodijo med bolj ranljive skupine udeležencev v prometu, zato Agencija za varnost prometa tako njih kot tudi vse voznike poziva k največji možni stopnji previdnosti

Agencija za varnost prometa na varnost kolesarjev, ki jih na naših cestah v vremensko ugodnejših dneh lahko pričakujemo v večjem številu, opozarja tudi z videofilmom, v katerem izpostavlja, da ima kolesarjenje številne pozitivne učinke, če je le varno in v skladu s pravili o cestnem prometu:

https://www.youtube.com/watch?v=L8wuuzeyx-0

ANALIZA VARNOSTI KOLESARJEV 2015-2019

Analiza kolesarji 2015 – 2019

DODATNE INFORMACIJE:

Kolesarjenje je zdravo za telo, okolju prijazna in prijetna aktivnost – a naj bo tudi varno!

Kolesarji za lastno varnost lahko največ naredimo sami in sicer z upoštevanjem cestno-prometnih predpisov. Pomembno je, da kolo vozimo po kolesarski stezi ali poti, če kolesarske steze ni in da vozimo po desnem robu cestišča v smeri vožnje. Pri kolesarjenju moramo upoštevati prometna pravila in predpise, ki veljajo za voznike, pravila prednosti, prometne znake ter drugo signalizacijo. Vedno tudi poskušamo predvideti ravnanje drugih udeležencev v prometu, saj lahko tako preprečimo marsikateri neljubi dogodek. Pri zavijanju v križiščih jasno nakažimo smer z rokami, se pravilno razvrstimo in upoštevamo pravila prednosti. Nikoli tudi ne vozimo v nasprotni smeri vožnje, saj nas drugi vozniki ne pričakujejo. Ponoči in v mraku pa nujno uporabimo luči in odsevna telesa, da bomo dobro vidni in prej opazni. Med kolesarjenjem ne uporabljamo mobilnega telefona ali slušalk za poslušanje glasbe, saj to pomembno vpliva na zaznavanje prometa in dogajanja v okolici.

Ustrezno kolo in oprema kolesarja za večjo varnost

Vsak kolesar je odgovoren, da poskrbi za tehnično ustreznost svojega kolesa in uporabo zaščitne opreme. Pred kolesarjenjem, še posebej spomladi, najprej preverimo tehnično brezhibnost kolesa. Kolo mora imeti:

– brezhibno sprednjo in zadnjo zavoro,
– belo luč spredaj za osvetljevanje ceste ter rdečo luč zadaj, odsevnike na pedalih ali na boku,
– zvonec,
– ustrezno napolnjene pnevmatike,
– primerno nastavljeno višino krmila in sedeža.

 

Priporočljivo je imeti tudi blatnike, ščitnik verige ter prtljažnik ali nosilno košarico za prtljago. Poskrbeti moramo tudi za ustrezno opremo in sicer je za kolesarja nujna uporaba kolesarske čelade, ki ščiti glavo pri morebitnem padcu, priporočljivo pa je nositi tudi oblačila svetle barve, oziroma uporabljati odsevni brezrokavnik, da nas bodo vozniki prej opazili.

Bistro glavo varuje čelada

Raziskave dokazujejo, da zaščitna kolesarska čelada pomembno prispeva k večji varnosti, saj zmanjšuje težo posledic in poškodb glave od 40 % do kar 70 %. Uporaba kolesarske čelade je za otroke in mladostnike do 18. leta zakonsko obvezna, njena uporaba pa je priporočljiva tudi za ostale kolesarje, tako pri vsakodnevnem kot rekreativnem kolesarjenju, saj pomembno prispeva k varnosti kolesarja. Kolesarsko čelado morajo imeti tudi otroci potniki na kolesu ali pri vožnji na poganjalcu, priporočljiva pa je tudi pri rolanju, rolkanju, na skiroju ter pri uporabi raznih električnih naprav (e-skuter, hoverboard, …). Pri uporabi čelade moramo biti pozorni, da je čelada ustrezne velikosti glede na velikost glave, da je dovolj trdno nameščena na glavi, tako da sega sprednji rob dva prsta nad obrvmi ter da so trakovi na čeladi zapeti in zategnjeni.