(Ljubljana, 9. marec 2022) Javna agencija RS za varnost prometa je z današnjim dnem začela z izvedbo regijskih posvetov v 12 slovenskih statističnih regijah. Kot prvo je izbrala Podravsko statistično regijo, kjer je v lanskem letu življenje v prometnih nesrečah izgubilo največ oseb med vsemi statističnimi regijami. Posvet v obliki webinarja je Agencija pripravila v sodelovanju z Mestno občino Maribor. Na posvet so bili vabljeni predstavniki 41 občin te regije, predstavniki občinskih svetov za preventivo in vzgojo v cestnem prometu in občinskih redarstev ter predstavniki policijskih postaj na območju Policijske uprave Maribor. Agencija za varnost prometa se zaveda, da je nujno dodatno intenziviranje preventivnih aktivnosti za zagotavljanje varnosti v cestnem prometu, s poudarkom na lokalnem in regionalnem nivoju, saj je bilo preteklo leto stanje prometne varnosti poslabšano. Agencija je zato v letu 2022 podvojila število nacionalnih preventivnih akcij. Kar 31 tednov bo Agencija letos skupaj s Policijo in drugimi deležniki prometne varnosti navzoča po vsej državi. Skupaj z lokalnimi skupnostmi si prizadevajmo, da bi negativne trende lanskega leta obrnili na bolje, sporoča Agencija za varnost prometa.

Direktor Agencije za varnost prometa Jože Hribar, univ. dipl. inž. str.

Direktor Agencije za varnost prometa Jože Hribar, univ. dipl. inž. str., je uvodoma poudaril, da so policisti na slovenskih cestah v lanskem 2021 obravnavali za 14 % več prometnih nesreč, kot v letu 2020. Število prometnih nesreč s telesnimi poškodbami in smrtjo se je povečalo za 12 %: »Na poslabšanje prometne varnosti v letu 2021 je Agencija za varnost prometa opozarjala vse leto. Izpostavila je, da bo ponovno povečanje prometa, kot posledica sproščanja ukrepov za zajezitev pandemije, lahko privedlo do poslabšanja stanja prometne varnosti. Vozniški vzorci so se v času pandemije bistveno spremenili in se žal pogosto odražajo v bolj tveganem vedenju v prometu. Človek je odločilni faktor v 93 % prometnih nesreč. Brezbrižnost do ranljivih udeležencev, vožnja z mobilnim telefonom, vožnja pod vplivom alkohola ali drog, neprilagojena hitrost, izsiljevanje prednosti, neupoštevanje voznih razmer in zavestno kršenje predpisov ne morejo obroditi boljše prometne varnosti,« je bil jasen.

Denis KOCBEK, podpredsednik SPV MO Maribor, je v pozdravnem nagovoru izpostavil, da Mestna občina Maribor skrbi za kar 750 kilometrov cest. Veliko naporov usmerjajo v področje trajnostne mobilnosti, ki je eden od načinov za doseganje večje prometne varnosti. Letos načrtujejo izgradnjo 100 kilometrov kolesarskih stez in 22 postaj za izposojo koles. V mestni občini si prizadevajo, da bi bili vsi udeleženci v prometu varni, zato temu področju namenjajo veliko pozornosti.

Anamaria HREN, mag. inž. prom., vodja Sektorja za razvoj in koordinacijo varnosti cestnega prometa, je predstavila stanje prometne varnosti v Podravski statistični regiji, kjer je v letu 2021 umrlo 23 udeležencev cestnega prometa oz. 8 več kot v letu 2020 (povečanje za 53 %). Število umrlih udeležencev v podravski statistični regiji je v letu 2021 največje v zadnjem 5-letnem obdobju. Umrlo je kar 9 voznikov osebnih avtomobilov. Sledijo vozniki enoslednih motornih vozil – 5 umrlih vozil ter potniki – 5 umrlih. Poleg že naštetih, so v lanskem letu umrli še 3 kolesarji ter 1 pešec. V letu 2021 je v podravski statistični regiji umrlo 9 ranljivih udeležencev. Delež le-teh je znašal 39 %, kar je sicer manj kot je povprečje v celotni Sloveniji (52 %). Izpostavila je, da so: »Na področju podravske statistične regije v letu 2021 alkoholizirani povzročitelji povzročili 258 prometnih nesreč, oziroma 4 % več, kot v letu 2020. Delež le-teh med vsemi prometnimi nesrečami v Sloveniji je v letu 2021 znašal 17,4 %. V prometnih nesrečah, ki jih je povzročil alkoholiziran udeleženec, je umrlo 10  udeležencev, največ v zadnjih 5 letih. V teh prometnih nesrečah je bilo tudi 8 hudo telesno poškodovanih in 118 lažje telesno poškodovanih.«

Stopnja uporabe varnostnega pasu pri umrlih voznikih osebnih avtomobilov je v podravski statistični regiji v letu 2021 znašala 78 % (v obdobju 2017 – 2020 je znašal 82 %). Od 9 umrlih voznikov osebnih avtomobilov, je bila uporaba varnostnega pasu ugotovljena pri 7 voznikih.
Pri 5 umrlih potnikih v osebnih vozilih je stopnja uporabe varnostnega pasu le 20 %, kar je krepko pod povprečjem na ravni države, saj je bila uporaba varnostnega pasu ugotovljena le pri enem umrlem potniku.
Od 3 umrlih kolesarjev v času prometne nesreče nihče ni uporabljal kolesarske čelade. Ustrezno čelado pa je imel umrli voznik štirikolesnika. Med 5 umrlimi vozniki enoslednih motornih vozil, so v času prometne nesreče čelado uporabljali trije (2 motorista in 1 mopedist).
Najpogostejši vzrok za nastanek prometnih nesreč v podravski statistični regiji v letu 2021 je nepravilen premik z vozilom – zaradi omenjenega vzroka se je pripetilo 1.070  prometnih nesreč oz. 30 % vseh nesreč. Sledi vzrok nepravilna stran oz. smer vožnje – 572 prometnih nesreč oz. 17 % ter neupoštevanje pravil o prednosti – 488 prometnih nesreč oz. 14 %.

Najpogostejši vzroki za nastanek prometnih nesreč s smrtnim izidom so bili:
nepravilna stran oz. smer vožnje – 6 prometnih nesreč s smrtnim izidom (6 umrlih udeležencev).
neprilagojena hitrost – 10 prometnih nesreč s smrtnim izidom (10 umrlih udeležencev),
neupoštevanje pravil o prednosti – 3 prometnih nesreč s smrtnim izidom (3 umrli udeleženci).

Dr. Mateja Markl, vodja Sektorja za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, je predstavila aktualne aktivnosti Sektorja za preventivo in vzgojo v cestnem prometu ter sodelovanje z občinskimi sveti za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. Aktivnosti na lokalni rani so izrednega pomena, saj se večina prometnih nesreč zgodi na lokalnih cestah, prav tako je večji delež žrtev med najranljivejšimi udeleženci v prometu. Med aktivnostmi je izpostavila izvajanje ključnih nacionalnih prometno-preventivnih akcij za zagotavljanje večje prometne varnosti, upravljanje in spodbujanje delovanja občinskih Svetov za preventivo in vzgojo v cestnem prometu koordiniranje in izvajanje prometno-preventivnih programov ter sodelovanje s šolami, sodelovanje in podpora nevladnih organizacij ter druge aktivnosti.

Na lokalni ravni je zelo pomembno povezovanje občinskih svetov za preventivo in vzgojo v cestnem prometu z drugimi organi občin, občinskim redarstvom, Policijo, šolami, upravljalci cest.

V nadaljevanju je na kratko predstavila analizo ankete, ki so jo pripravili v okviru nacionalne akcije Pešci v sodelovanju s 102 slovenskimi občinami. Rezultati kažejo, da je v 73 % sodelujočih občinah delež cest s pločnikom za pešce le četrtinski. Samo 9 % občin pa ocenjuje, da ima več kot polovico cest urejenih s pločniki. Prav tako 90 % občin navaja, da imajo načrte v naslednjih 4 letih izgraditi oz. urediti dodatne površine za pešce. Glede urejenosti prehodov za pešce so v večini občin le-ti dodatno osvetljeni, približno polovica občin ocenjuje, da imajo uveljavljene znižane hitrosti pred prehodim na 30 km/h ali pa urejene hitrostne grbine, ploščadi. Prav tako imajo pri urejanju šolskih poti večina občin to urejeno s prometnimi znaki ter tudi triopani šolska pot. Sledijo prikazovalniki hitrosti vožnje, talne označbe ter dodatne omejitve hitrosti. 84 % občin navaja, da imajo osnovne šole z njihovega območja pripravljen Načrt šolskih poti, 14 % imajo delno, le 2 % pa naj ne bi imeli ažuriranih načrtov.

Mag. Gabrijel Sternad, inšpektor v Oddelku za cestni promet, Policijska uprava Maribor, je predstavil nekaj podrobnosti nadzora prometa in ukrepov na terenu. Povzel je, da veliko naporov vlagajo v nadzor, skladno s kadrovskimi zmogljivostmi in na področjih, kjer je določena problematika najbolj pereča. V lanskem letu so tako zabeležili kar 68.325 kršitev cestnoprometnih predpisov, oziroma kar tretjino več kot v letu 2020. S področja neprilagojene hitrosti je bilo prekrškov 23.783, oziroma 9 % več kot v letu 2020, s področja varnostnega pasu 7.161, oziroma 29 % več kot v letu 2020, s področja uporabe mobilnega telefona 5.222, oziroma nekaj odstotkov manj kot v letu 2020, s področja alkohola pa 2.016, oziroma 7 % več kot v letu 2020. Izvajajo redne in poostrene nadzore, ki so usklajeni tudi z nacionalnimi preventivnimi akcijami ter ad-hoc krajše poostrene nadzore. Posebno pozornost namenjajo poletni turistični sezoni ter zimski sezoni, ki sta specifični in zahtevni tako z vidika razmer na cestah kot z vidika obsega prometa. Nadzor pa ni edini, saj usklajeno s koledarjem nacionalnih preventivnih akcij Agencije za varnost prometa in v sodelovanju z občinskimi sveti za preventivo in vzgojo v cestnem prometu vršijo tudi preventivne aktivnosti.

Vinko VIRTNIK, predsednik SPV MO Maribor in Denis KOCBEK, podpredsednik SPV MO Maribor, sta predstavila ukrepe v Mestni občini Maribor za povečanje prometne varnosti. Gospod Virtnik je dejal, da so se usmerili v podatke s strani Policijske uprave Maribor in se dodatno osredotočili na ključna področja prometne varnosti. Tako so že začetek leta aktivno sodelovali v akciji mobilni telefon ter z opazovanjem prometa ugotovili, da kar 5 % voznikov med vožnjo uporablja mobilni telefon. 16. marca načrtujejo akcijo Varnostni pas na širšem območju MO Maribor, z napravami za prikaz pravilne uporabe otroških zadrževalnih sistemov, nadaljevali bodo tudi z učnimi delavnicami za mentorje prometne vzgoje, spomladi pa se bodo osredotočili na kolesarje in uporabo čelade. Posebno pozornost namenjajo varnim šolskim potem in prvemu šolskemu dnevu. Predstavil je tudi druge dogodke, ki jih načrtujejo v letu 2022. Gospod Kocbek je dejal, da si Mestna občina Maribor prizadeva, da bi bilo prometno okolje varno za vse deležnike. Prisluhnejo občanom in njihovim predlogom ter mnoge ideje ob spoštovanju predpisov tudi udejanijo. Na območju občine je 150 ukrepov za umirjanje prometa, letno načrtujejo uvedbo 5-7 novih. Med projekti za prihodnje obdobje je navedel tudi prenovo avtobusnih linij ter napovedal mariborski moto dan, ki bo za večjo varnost voznikov enoslednih vozil potekal 7. maja 2022.

V sklepnem delu je sledila krajša razprava, Agencija za varnost prometa pa se je zahvalila soorganizatorjem z Mestne občine Maribor ter vsem sodelujočim, saj le skupaj lahko dosežemo boljše stanje prometne varnosti in sledimo Viziji NIČ.

Prilagamo vam stanje prometne varnosti v Podravski statistični regiji.

Analiza varnosti cestnega prometa v Podravski statistični regiji v letu 2021