Korak k človeku je tudi korak k varnejšim cestam
Ljubljana, 18. februar 2026 – Danes se začenja vseslovenska preventivna akcija 40 dni brez alkohola, ki letos poteka že 21. leto zapored, in sicer od 18. februarja do 4. aprila 2026, pod geslom Korak k človeku. Nosilec akcije je Slovenska Karitas, v sodelovanju s številnimi partnerji, med katerimi so tudi Agencija za varnost prometa, Ministrstvo za zdravje, Nacionalni inštitut za javno zdravje in Med.over.net. Letošnji ambasador akcije je zdravnik David Zupančič.

Peter Tomažič, Slovenska karitas, mag. Saša Jevšnik Kafol, Javna agencija za varnost prometa, David Zupančič, zdravnik in pisatelj, Vesna Marinko, Ministrstvo za zdravje, Karmen Henigsman, NIJZ, Andreja Verovšek, Med.Over.Net
Letošnje geslo opozarja, da pri alkoholu ne govorimo zgolj o osebnih navadah, temveč o odnosih, odgovornosti in posledicah, ki segajo daleč preko posameznika – v družino, med prijatelje in v celotno skupnost.
Alkohol – eden ključnih dejavnikov najhujših prometnih nesreč
V. d. direktorice Agencije za varnost prometa Saša Jevšnik Kafol je ob začetku akcije poudarila, da alkohol ostaja eden glavnih vzrokov za najhujše posledice prometnih nesreč. Po še neuradnih podatkih policije so alkoholizirani vozniki v letu 2025 povzročili 1.538 prometnih nesreč, kar predstavlja 7,39 % vseh prometnih nesreč. V teh nesrečah je umrlo 28 ljudi (leto prej 17), 148 oseb je bilo huje poškodovanih, 571 pa lažje. Alkohol tako predstavlja vzrok za kar 28,41 % vseh prometnih nesreč z najhujšimi posledicami.
Največ alkoholiziranih povzročiteljev prometnih nesreč je bilo starih med 45 in 54 let (319 nesreč), sledijo vozniki med 35 in 44 let (308 nesreč). Ti dve starostni skupini skupaj predstavljata več kot 36 % vseh prometnih nesreč, 13 smrtnih žrtev ter največ hudih telesnih poškodb.
»Ti podatki jasno kažejo, da največje tveganje za vožnjo pod vplivom alkohola ni pri mladih, temveč pri odraslih v najbolj aktivnem življenjskem obdobju. In to niso zgolj številke – to so človeške tragedije, ki za seboj puščajo neizbrisne posledice v družinah in skupnosti,« je poudarila Jevšnik Kafol.
Verjetnost prometne nesreče je pri alkoholiziranem vozniku tri- do šestkrat večja kot pri treznem, zato bi bilo številne smrti in poškodbe mogoče preprečiti z eno samo odgovorno odločitvijo – da ne sedemo za volan pod vplivom alkohola.
Družbena toleranca do alkohola pomeni tudi toleranco do alkohola za volanom
Kljub dolgoletnim prizadevanjem delež prometnih nesreč, povezanih z alkoholom, v zadnjem desetletju ostaja nespremenjen. »Na Agenciji za varnost prometa opažamo, da je velika družbena toleranca do alkohola neposredno povezana tudi s preveliko toleranco do alkohola za volanom,« je opozorila Jevšnik Kafol in dodala, da je edina pot do varnejših cest ničelna toleranca do alkohola in drog v prometu.
V letu 2026 bo AVP izvedla 16 nacionalnih preventivnih akcij, usmerjenih v ključne dejavnike tveganja. Ena osrednjih Varno brez alkohola bo tudi letos namenjena ozaveščanju o nevarnostih vožnje pod vplivom alkohola in drog, ki jo AVP že vrsto let izvaja v sodelovanju s Policijo, in sicer junija, pred začetkom šolskih počitnic, decembra v času prazničnega dogajanja ter v obdobju martinovanj.
Korak k človeku – in k odgovornosti
Na AVP pozdravljajo dejstvo, da mladi vse pogosteje prevzemajo odgovorno vlogo t. i. »nula nula« voznika, hkrati pa poudarjajo, da morajo biti prav odrasli tisti, ki dajejo zgled.
»Prav zato so pobude, kot je 40 dni brez alkohola, izjemno dragocene – ne le kot simbolna odpoved, temveč kot priložnost za razmislek, spremembo vedenjskih vzorcev in krepitev kulture odgovornosti. Korak k človeku pomeni tudi korak k boljšemu javnemu zdravju, kakovostnejšim odnosom in varnejšim cestam – ne le v teh štiridesetih dneh, temveč skozi vse leto,« so še poudarili na Agenciji za varnost prometa.




