V ospredju uporaba tahografov, varnost na avtocestah, sodobni varnostno-asistenčni sistemi in osredotočenost med vožnjo

Vransko, 14. november 2026 – Agencija za varnost prometa (AVP) je tudi letos v sodelovanju z Gospodarsko zbornico Slovenije, Obrtno zbornico Slovenije in partnerji v AMZS Centru varne vožnje na Vranskem izvedla brezplačen preventivni dogodek za večjo varnost voznikov gospodarskih vozil. V ospredju so bile teme uporabe tahografov, varnosti na avtocestah, sodobnih varnostno-asistenčnih sistemov ter pomena zbranosti in pozornosti med vožnjo. S teoretičnim in praktičnim usposabljanjem poklicnih voznikov želi AVP prispevati k večji varnosti in ozaveščenosti o tveganjih v tem gospodarsko zelo pomembnem segmentu udeležencev v prometu.

Več kot 90 udeležencev iz vse Slovenije so nagovorili Katy Kočet Ivanič, direktorica prodaje pri AMZS, mag. Saša Jevšnik Kafol, direktorica AVP, Milan Slokar, predsednik Sekcije za prevoz blaga v cestnem prometu pri GZS, Peter Pišek, izvršni podpredsednik in podpredsednik Sekcije za promet pri OZS, ter Damijan Leskovšek, v. d. generalnega direktorja Direktorata za ceste in cestni promet na Ministrstvu za infrastrukturo in energetiko (MZIЕ).

Dogodek za poklicne voznike na Vranskem AVP tradicionalno organizira v okviru nacionalne preventivne akcije Poklicni vozniki, ki letos poteka od 16. do 22. novembra. Tokratni program je izpostavil več pomembnih tem: spoštovanje pravil glede časa vožnje in počitkov, varno vožnjo po avtocestah, uporabo sodobnih asistenčnih sistemov ter predvsem pomen zbranosti in pozornosti med vožnjo.

Mag. Saša Jevšnik Kafol, direktorica AVP, je v nagovoru poudarila, da je delo poklicnega voznika danes zahtevno in izjemno odgovorno: »Prometnovarnostne razmere nas opozarjajo, da prostora za popuščanje pri varnosti ni. V letošnjem letu je na slovenskih cestah življenje izgubilo že 81 ljudi, med njimi trije vozniki tovornih vozil, huje je bilo poškodovanih pet voznikov tovornih vozil in en voznik avtobusa. Za vsako številko je človek, njegova družina in življenje, ki se je za vedno spremenilo. Tudi zato je naše skupno prizadevanje za Vizijo nič – nič smrtnih žrtev in nič hudo poškodovanih – tako pomembno.«

Milan Slokar, predsednik Sekcije za prevoz blaga v cestnem prometu pri GZS, je izpostavil, da za varnost ni dovolj zgolj kakovostna infrastruktura: »Ključni so znanje, odgovornost, usposobljenost in pripravljenost na nove izzive, ki jih prinašajo sodobna gospodarska vozila in vedno bolj zahteven prometni prostor. Pomembno je, da ne ostajamo zgolj pri teoriji – praktični prikaz in možnost preizkusa sodobnih vozil na poligonu prinašata dragocena praktična znanja.«

Peter Pišek, izvršni podpredsednik in podpredsednik Sekcije za promet pri OZS, je poudaril pomen povezovanja pristojnih institucij pri izobraževanju in ozaveščanju o varnosti v cestnem prometu. »Teorija brez prakse je kot vozilo brez ‘akse’,« je slikovito ponazoril. Opozoril je tudi na varnost v zastojih in pomen sodelovanja vseh ključnih institucij – ministrstva, Policije, DARS-a, AVP in obeh zbornic. Po njegovem mnenju bi bilo treba to sodelovanje še nadgraditi. »Ponosen sem, da smo na Zbornici skupaj z AVP pobudniki tega že tradicionalnega dogodka, ki je zelo pomemben za celotno družbo, za preventivo in varnost vseh udeležencev v cestnem prometu.«

Damijan Leskovšek, v. d. generalnega direktorja Direktorata za ceste in cestni promet na MZIЕ, je prav tako poudaril ključno vlogo poklicnih voznikov pri zagotavljanju varnosti na naših cestah: »Poklicni vozniki tovornih vozil ste eden od devetih ključnih stebrov varnega prometnega sistema Resolucije o nacionalnem programu varnosti cestnega prometa do leta 2030. Vaše delo je pogosto samoumevno, čeprav brez vas marsikaj v našem vsakdanjem življenju in gospodarstvu preprosto ne bi delovalo.« Poklicnim voznikom se je zahvalil za njihovo znanje, odgovornost in trud ter poudaril, da je pomembno prepoznati prispevek ljudi, ki vsak dan skrbijo, da blago varno in pravočasno prispe na cilj. Opozoril je tudi na zahtevne razmere, s katerimi se vozniki srečujejo pri svojem delu, kot so prometni zastoji, časovni pritiski in nepredvidljive razmere na cestah. Izpostavil je pomen ustrezno urejenih počivališč, saj kakovosten počitek ni le vprašanje udobja, temveč eden temeljnih pogojev za varno vožnjo. »Tehnologija ne more nadomestiti usposobljenega, spočitega in zbranega voznika,« je poudaril. Po njegovih besedah so za večjo prometno varnost poleg sodobne varnostne opreme ključni tudi strokovno usposabljanje, spoštovanje pravil in odgovorno ravnanje vseh udeležencev v prometu.

Strokovne vsebine: od tahografov do varnosti na avtocestah

Po uvodnih nagovorih so sledile strokovne predstavitve. Prvi sklop je bil namenjen tahografom.

Boštjan Paušer iz revije Transport&Logistika je opozoril, da prometni policisti v zadnjih letih vse pogosteje ugotavljajo preobremenjenost dostavnih vozil, tako domačih kot tistih, ki opravljajo mednarodne prevoze oziroma so v tranzitu. S podobnimi ugotovitvami se pri servisnih posegih srečujejo tudi uradni prodajalci in pooblaščeni serviserji vozil. Najpogosteje je prekoračena največja dovoljena skupna masa vozila. Preobremenitve so pogoste tudi pri avtovlekah in kombijih s priklopljeno prikolico.

Preobremenjenost podaljšuje zavorno pot in zmanjšuje stabilnost vozila, dolgoročno pa lahko povzroči tudi tehnične okvare in poškodbe. Posebno pozornost je namenil tudi pritrjevanju tovora. »Pri prevozu blaga si ne moremo zatiskati oči tudi na področju pritrjevanja tovora. Čeprav se na splošno stanje na tem področju izboljšuje, pa se še vedno zelo pogosto najdejo vozniki, ki pritrjevanju tovora ne posvečajo (dovolj) pozornosti. Vozniki dostavnikov pri tem niso nobena izjema – zaradi njihove narave dela in pogosto velikega časovnega pritiska ali krajših voženj policisti pri njih odkrijejo veliko kršitev,« je poudaril. Dodal je, da morajo biti vsi tovori, ki se prevažajo v cestnem prometu, ustrezno pritrjeni. Pri tem priporoča uporabo primernih pripomočkov, predvsem mrež za pritrjevanje tovora, ki pri dostavnikih olajšajo zavarovanje manjših kosovnih tovorov. Ob tem velja poudariti, da za poklicne voznike, tudi kadar vozijo dostavnike z največjo dovoljeno maso do 3,5 tone, velja ničelna toleranca do alkohola, drog in drugih psihoaktivnih snovi.

Zdravko Igličar z MZIЕ je predstavil najpogostejše napake pri uporabi tahografov. V okviru organizacij Confederation of Organisations in Road Transport Enforcement (CORTE) in European Labour Authority (ELA) potekajo usposabljanja nadzornih organov iz vseh držav članic. Uredba (EU) št. 165/2014 v 36. členu določa, da mora voznik na zahtevo pooblaščene osebe, pristojne za nadzor, kadar koli predložiti vse zapise svojih aktivnosti za tekoči dan in predhodnih 56 dni. Pri nadzoru na cesti so merodajni podatki, zapisani na voznikovi kartici oziroma tahografu. Voznik mora beležiti aktivna in neaktivna časovna obdobja, potovanje do vozila in od njega ter aktivnosti pred začetkom in po koncu vožnje. Uredba določa tudi obvezne posodobitve varnostne programske opreme tahografa.

Izzive Policije na področju tahografov je predstavil višji policijski inšpektor mag. Damjan Skok. Opozoril je na zakonodajno spremembo, ki se nanaša na udeležbo lahkih dostavnih vozil pri mednarodnem prevozu blaga.

Naslednji sklop je bil posvečen varnosti na avtocestah. Dr. Marko Polič s Filozofske fakultete je predstavil značilnosti voznikovega dojemanja prometnega okolja z vidika človekovega zaznavanja. Zaznavanje je zapleten proces, na katerega vplivajo tako dražljaji iz okolja kot posameznikova pričakovanja. Neustrezna pričakovanja oziroma prometno okolje, ki voznika preseneča z nepredvidljivimi situacijami, lahko vodijo v trk. Zato mora biti promet čim bolj predvidljiv, informacije pa morajo biti podane pravočasno in na ustrezen način, da se voznik lahko pravilno odzove. Predavatelj je obravnaval tudi t. i. nepozornostno slepoto, zaznavanje hitrosti, prometne znake ter vpliv značilnosti cestnega okolja na voznikovo zaznavanje in vedenje.

Ravnanje voznikov ob izrednih dogodkih na avtocestah in možnosti za zmanjševanje njihovih posledic je predstavil Robert Kompan, vodja oddelka za promet pri DARS-u. Spregovoril je o izzivih, s katerimi se srečujejo na avtocestah, med drugim o številnih deloviščih, okvarah vozil, odstavnih nišah in pasovih, pomanjkanju parkirnih mest, vremenskih razmerah ter izrednih prevozih. Predstavil je ukrepe za preprečevanje prometnih nesreč, izvajanje nadzora in zagotavljanje večje varnosti ter zmanjševanje posledic izrednih dogodkov za promet.

Policijski vidik je ponovno predstavil mag. Damjan Skok, ki je opozoril na vsakodnevna tveganja, ki so jim vozniki gospodarskih vozil izpostavljeni na slovenskem avtocestnem omrežju, zlasti na različne motilce pozornosti.

Borut Štajnaher iz revije Tranzit je spregovoril o asistenčnih sistemih, njihovih koristih in možnostih za učinkovitejšo uporabo. Predstavil je sisteme, ki jih vozniki premalo uporabljajo, ter dejavnike, ki jim med vožnjo odvračajo pozornost. Pojasnil je, da večina voznikov pozna tempomat, kamero za vzvratno vožnjo in opozorilo za mrtvi kot. Manj pa jih ve, da lahko vozilo v določenih izvedbah zazna prečni promet, samodejno zavira pri vzvratni vožnji ali pomaga pri izogibanju oviri. Ob tem se odpira tudi vprašanje, ali nas sodobna tehnologija vedno bolj varuje ali nas včasih tudi moti.

Praktični preizkusi sodobnih vozil in simulatorjev

V praktičnem delu dogodka so udeleženci lahko preizkusili tovorna vozila MAN, Scania, Ford in Volvo ter delovanje njihovih sistemov na poligonu pod vodstvom inštruktorjev AMZS. Na voljo sta bila tudi simulator vožnje tovornega vozila (podjetje AAER) in simulator tahografa (podjetje Tahografi Cuderman).

Na AVP poudarjajo, da je povezovanje strokovnih informacij s praktičnimi izkušnjami ena najboljših poti do pridobivanja dodatnega znanja in varnejšega ravnanja v prometu. Dogodek je naslovil specifična tveganja, s katerimi se poklicni vozniki srečujejo pri vsakodnevnem delu, hkrati pa je bil namenjen tudi ozaveščanju lastnikov prevozniških podjetij o pomenu vlaganja v znanje in kompetence zaposlenih. Prav z usposabljanjem, odprtim dialogom, izmenjavo izkušenj in sodelovanjem vseh deležnikov na področju prometa lahko prispevamo k večji varnosti na cestah, zmanjšamo število prometnih nesreč in omilimo njihove posledice.

Fotografije: Siniša Kanižaj, STA