Za vsako številko stojijo življenja, ki so se za vedno spremenila

Ljubljana, 12. november 2026 – Svetovna zdravstvena organizacija je leta 2007 razglasila tretjo nedeljo v novembru (letos 15. november) za svetovni dan spomina na žrtve prometnih nesreč. Od takrat se vsako leto na ta dan po vsem svetu spominjamo vseh, ki so izgubili življenje ali bili poškodovani v prometnih nesrečah. V Sloveniji aktivnosti ob svetovnem dnevu spomina na žrtve prometnih nesreč že dvajsetič organizira Zavod Varna pot. Po številnih slovenskih krajih bodo potekale slovesnosti, udeležuje se jih tudi Agencija za varnost prometa (AVP), ki ob letošnji slabši prometni statistiki poziva k strožjim ukrepom in večjemu nadzoru na tem področju.

Globalno sporočilo dneva spomina na žrtve prometnih nesreč je SPOMINJAJMO SE, POMAGAJMO IN UKREPAJMO, rdeča nit letošnjega obeleževanja pa so ZVEZDE ŽIVLJENJA. Zvezde nas spominjajo na vse, ki so izgubili življenje na cestah. Čeprav so daleč, nas njihova svetloba še vedno doseže. Tako tudi spomin na naše najdražje ostaja živ – v njihovih zgodbah, vrednotah, ljubezni in sledeh, ki so jih pustili za seboj.

 

ZVEZDE ŽIVLJENJA nas opominjajo, da vsaka izguba življenja za seboj pusti neizbrisno praznino, hkrati pa nas spodbujajo, da ta spomin preoblikujemo v dejanja. Odgovornost za varnejše ceste je namreč skupna. S spoštovanjem, solidarnostjo in odgovornim ravnanjem lahko vsak prispeva k preprečevanju novih tragedij in uresničevanju Vizije NIČ.

Agencija za varnost prometa ob tej priložnosti izreka iskreno sožalje vsem, ki so v prometnih nesrečah izgubili svoje najdražje. Vsaka smrt je tragedija, ki je ne bi smela doživeti nobena družina. Posledice prometnih nesreč svojce spremljajo vse življenje in pogosto usodno zaznamujejo več generacij – družinske člane, prijatelje in sodelavce. Ob tem ne smemo pozabiti na vse tiste, ki so v nesrečah utrpeli trajne poškodbe in s posledicami ter bolečino živijo vsak dan. Predstavniki AVP se bodo udeležili poklona žrtvam pri Osrednjem spomeniku žrtvam prometnih nesreč na ljubljanskih Žalah, ki bo obeležen s programom in prižigom sveč tudi na Ptuju, v Novem mestu in Metliki ter osrednje prireditve v Parku varne mobilnosti v Ljubljani.

Ceste po svetu vsako leto vzamejo več kot milijon življenj, samo v EU lani 19.400

V samostojni Sloveniji je od leta 1991 do danes v prometnih nesrečah življenje izgubilo več kot 8.000 ljudi, kar je približno toliko, kot je vseh prebivalcev Kočevja. Poškodovanih je bilo več kot 338.000 ljudi, kar je skoraj toliko, kot znaša celotno prebivalstvo Mestne občine Ljubljana. Število smrtnih žrtev smo v primerjavi z letom 2007, ko jih je bilo 292, uspeli močno zmanjšati, vendar z doseženim napredkom še ne moremo biti zadovoljni.

Leto 2024 je bilo sicer prometno najbolj varno, odkar beležimo prometne statistike, saj je na slovenskih cestah umrlo 68 ljudi. Lani se je stanje žal poslabšalo – umrlo je 92 ljudi, letos pa do 9. novembra že 80. Med največjimi tveganji za nastanek prometnih nesreč s hudimi posledicami ostajajo neprilagojena hitrost, vožnja pod vplivom alkohola, uporaba telefona in nepozornost.

Na AVP poudarjamo, da samo preventiva za izboljšanje prometne varnosti ne zadostuje. Zavzemamo se za učinkovitejši nadzor na cestah, uporabo sodobnih radarjev in kamer ter uvedbo ničelne tolerance do alkohola za volanom. Vsak ima namreč pravico varno priti domov.

»Ne želimo si še več žrtev. Pravice posameznika ne smejo posegati v življenja nedolžnih ljudi na cesti! Zato apeliramo in pozdravljamo vse pobude in predloge pristojnih ministrstev v smeri, ki bi prispevali k izboljšanju prometne varnosti,« je ob tej priložnosti poudarila mag. Saša Jevšnik Kafol, direktorica AVP.

Prometna pravila niso namenjena kaznovanju, temveč varovanju življenj. Vsak od nas je odgovoren zase in za druge, zato bodimo v prometu strpni, pozorni in odgovorni.

Naša skupna vizija, ki smo jo skupaj z drugimi deležniki na področju prometne varnosti zapisali v Resoluciji o nacionalnem programu varnosti cestnega prometa za obdobje od 2023 do 2030 (ReNPVCP23–30), je ambiciozna, a hkrati edina sprejemljiva: nič mrtvih in hudo poškodovanih na naših cestah. Prvi mejnik je do leta 2030 zmanjšati število smrtnih žrtev na največ 50, število hudo telesno poškodovanih pa na največ 400.

Cilj je zahteven, vendar nam leto 2024 daje upanje, da ga je mogoče doseči. Za to je potrebno usklajeno delovanje vseh – državnih institucij, nevladnih organizacij in drugih deležnikov – z doslednim izvajanjem ukrepov, ozaveščanjem in preventivnimi aktivnostmi, predvsem pa z odgovornim ravnanjem vsakega posameznika. Vsak od nas lahko k varnosti največ prispeva s spoštovanjem cestnoprometnih predpisov in zavedanjem, da vsako ravnanje v prometu vpliva tako na naše življenje kot na življenja drugih.

Naj svetovni dan spomina ne bo le dan, ko se spominjamo žrtev prometnih nesreč, temveč tudi opomin in zaveza, da z odločnim ukrepanjem ter odgovornim ravnanjem skupaj preprečujemo nove tragedije in ohranjamo življenja.

Poklon žrtvam prometnih nesreč ob Osrednjem spomeniku na ljubljanskih Žalah