Problematika varnosti na nivojskih prehodih ceste čez železniško progo je povezana predvsem z neupoštevanjem prometnih pravil in v nekaterih primerih z nizko kulturo in predrznostjo udeležencev v cestnem prometu. Posledica so prepogoste prometne nesreče oz. izredni dogodki na nivojskih prehodih.

V smislu preventive in večje prometne varnosti je ključen napotek vsakemu posamezniku, ki prečka nivojski prehod, da dosledno upošteva prometno signalizacijo in prometna pravila ter ravna previdno in odgovorno. Nesreče na nivojskih prehodih so namreč pogosto posledica voznikove napake, zato je povečana pozornost, pazljivost in upoštevanje prometnih pravil ter signalizacije (še posebej prometnega znaka Andrejev križ, svetlobnega znaka in spuščenih zapornic ali polzapornic) ključna za večjo varnost na nivojskih prehodih.

Nivojski prehodi so ena najbolj kritičnih mest, s katerimi se srečujemo udeleženci v cestnem prometu. Slovenski predpisi s področja varnosti v cestnem in železniškem prometu predpisujejo, da ima vlak ali drugo prevozno sredstvo, ki se premika po železniških tirih, zaradi svoje velike teže in dolge zavorne poti (tudi do 1 km), prednost pred drugimi udeleženci v cestnem prometu. Voznik, ki se približuje nivojskemu prehodu mora torej voziti s potrebno previdnostjo in takšno hitrostjo, da lahko pred prehodom varno ustavi. Pri tem je potrebno pazljivo opazovati dogajanje v preglednostnem prostoru in prometno signalizacijo.

Leto 2015 je statistično gledano najuspešnejše tako z vidika izrednih dogodkov (14 izrednih dogodkov v l. 2015), kot tudi infrastrukturnega vidika urejanja nivojskih prehodov. Na nivojskih prehodih tako beležimo v letu 2015 eno smrtno žrtev motorista, ki je obvozil zapornice in enajst (11) poškodovanih, v štirih primerih pa beležimo zgolj materialno škodo.

Ponovno je v statistiki alarmantno neupoštevanje prometnih pravil s strani voznikov osebnih vozil ali motoristov, ki neodgovorno obvozijo spuščene zapornice ali s premajhno pozornostjo opazujejo dogajanje v preglednostnem prostoru nivojskega prehoda in postavljeno prometno signalizacijo. Voznik mora namreč nujno ustaviti vozilo pred nivojskim prehodom, če se po progi približuje železniško vozilo.

Na področju infrastrukturnih ukrepov je bilo v letu 2015 ukinjenih 28 nivojskih prehodov kot posledica izvedbe izven nivojskih križanj ali aktivnem zavarovanju nivojskih prehodov. Na slovenskem železniško-cestnem omrežju imamo torej 759 nivojskih prehodov, od tega 322 aktivno zavarovanih nivojskih prehodov – zavarovanih z zapornicami, s polzapornicami ali z zapornimi bruni in svetlobnim ter zvočnim znakom in prometnimi znaki ter 437 pasivno zavarovanih nivojskih prehodov, ki so označeni s prometnimi znaki (Andrejev križ).

Za zmanjšanje števila prometnih nesreč oz. izrednih dogodkov in žrtev na nivojskih prehodih je potrebno aktivno delovanje na naslednjih področjih:

  1. izvajati prometno-infrastrukturne ukrepe, ki so usmerjeni k zmanjšanju števila  nivojskih prehodov;
  2. urediti preostale nivojske prehode skladno s predpisi in pogoji za varnost, tako cestnega kot železniškega prometa (še posebej na lokalnih cestah, kjer je omenjena problematika najbolj izrazita);
  3. krepiti vzgojo prometnih udeležencev;
  4. izvajati nadzor nad prometom.

 Za varno prečkanje nivojskega prehoda je potrebno ravnati previdno in odgovorno. Še posebej je potrebno:

! ustaviti pred nivojskim prehodom, če se po progi približuje železniško vozilo;

! upoštevati prometno signalizacijo;

! prečkati železniške tire le na nivojskih prehodih;

! ustaviti, ko na svetlobnem znaku izmenično utripata rdeči luči (prečkati nivojski prehod, ko prenehata utripati rdeči luči);

! ustaviti, ko se zapornice ali polzapornice spuščajo (nikoli ne obvozimo spuščenih zapornic);

! nemudoma obvestiti center za obveščanje (112) ali policijo (113) ob poškodovanju zapornic ali ostalih varnostnih naprav in v primeru, če vozilo obstane na nivojskem prehodu.

AVP ZLOZENKA A5 (2)

Robert Strah

Javna agencija RS za varnost prometa