November je tradicionalno povezan s številnimi praznovanji in dogodki, na katerih je prisoten alkohol, kot so martinovanje in osmice. Alkohol v prometu naj ne bo del tradicije! Od 4. do 11. novembra 2024 bo tako potekala Nacionalna preventivna akcija Agencije za varnost prometa »Varno brez alkohola«, namenjena preprečevanju vožnje pod vplivom alkohola. Policisti bodo v tem času poostreno nadzirali psihofizično stanje voznikov in preverjali vsebnost alkohola v izdihanem zraku ter izvajali preizkuse s sredstvi za hitro ugotavljanje prisotnosti drog v organizmu. Agencija za varnost prometa vabi na preventivni dogodek, na katerem bodo na inovativen način opozorili na perečo problematiko vožnje pod vplivom alkohola. S predstavitvijo uspešnega projekta iz tujine “Flinebox” bodo nagovorili potencialne zainteresirane partnerje, ki lahko z umestitvijo interaktivnih alkotestnih postaj na svojo prireditev ali v lokal prispevajo k večji prometni varnosti. Dogodek bo v sredo, 6. novembra 2024, med 9.30 in 11.45 (izjava za medije), v Konferenčni dvorani Izpitnega centra Ljubljana, Cesta dveh cesarjev 176, 1000 Ljubljana. Vabilo in program si lahko ogledate tukaj


V Sloveniji je močno prisotna t. i. »mokra kultura«, za katero je značilno, da je pitje alkohola samoumeven del vsakdana, še posebej praznovanj, velika strpnost do alkohola ter njegova lahka dostopnost, tudi za mladoletne in tiste, ki kažejo znake opitosti. Po podatkih NIJZ je v letu 2022 registrirana poraba alkohola znašala 10 litrov čistega alkohola na prebivalca, starega 15 let in več, kar pomeni, da se je v primerjavi z letom 2021 sicer znižala za 0,6 litra (oziroma 6 %), a nas vseeno uvršča med vodilne v Evropi. Ali prevedeno v posamezne alkoholne pijače: skoraj 35 litrov vina in skoraj 95 litrov piva in dobre 3,5 litre žganih pijač na tako starega prebivalca. V povprečju je tako odrasla oseba (stara 15 let in več) vsak dan popila tako 2,6 dcl piva, kot tudi 1 dcl vina in hkrati 0,1 dcl žgane pijače. Večina mladoletnikov lahko brez težav kupi alkohol v trgovini, baru ali na bencinski črpalki – v raziskavi Mladinske zveze je z metodo skritega nakupovanja brez težav prišlo do njega 62,5 odstotka mladoletnikov.

Širši odnos naše družbe do pitja alkohola se odraža tudi v veliki toleranci do prisotnosti alkohola v prometu. Alkohol je eden od glavnih dejavnikov tveganja za udeležbo v prometnih nezgodah (tudi pri pešcih in kolesarjih), saj je po podatkih policije okrog 10 % vseh prometnih nesreč povezanih z vožnjo pod vplivom alkohola oziroma skoraj četrtina tistih s smrtnim izidom. Verjetnost povzročitve prometne nesreče se v primerjavi s treznim voznikom poveča za 3- do 6- krat. Problematiko alkohola v prometu moramo torej reševati na ravni cele družbe!

Do 15. oktobra letos so udeleženci pod vplivom alkohola povzročili 1.190 prometnih nesreč oziroma 1 % več kot v enakem lanskem primerjalnem obdobju. Umrlo je 13 udeležencev, kar je 2 osebi manj kot v enakem obdobju leta 2023, a hkrati tudi za polovico manj kot v letu 2020. Od teh jih je 12 tudi povzročilo prometno nesrečo, 1 pešec pa je bil žrtev.

Najmlajši je imel le 14 let

Povprečna stopnja alkoholiziranosti povzročiteljev prometnih nesreč pod vplivom alkohola letos znaša 0,67 miligramov alkohola v litru izdihanega zraka – zakonsko je za običajne voznike dovoljena stopnja alkohola 0,24 g/mg. Med vzroki za nastanek smrtnih prometnih nesreč, ki so jih povzročili alkoholizirani povzročitelji, jih je 6 nastalo zaradi neprilagojene hitrosti, 3 zaradi nepravilne strani/smeri vožnje, 2 zaradi nepravilnosti pešca ter po 1 zaradi nepravilnega prehitevanja in drugega vzroka. Največ alkoholiziranih povzročiteljev prometnih nesreč je starih od 25 do 34 let. V letošnjem letu je 11 mladostnikov, starih od 15 do 17 let, pod vplivom alkohola povzročilo prometno nesrečo in 2 hudi telesni poškodbi. Najmlajša smrtna žrtev je bil 14-letni voznik motornega kolesa, ki je prometno nesrečo tudi povzročil, v krvi je imel 1,47 g alkohola. Po statističnih regijah glede deleža alkoholiziranih povzročiteljev prometnih nesreč na 1000 prebivalcev zadnja leta prevladujejo vinorodna območja, torej Obalno-kraška, Podravska ter Pomurska regija.

Mag. Simona Felser, direktorica Agencije za varnost prometa, ob začetku akcije izpostavlja: »Na Agenciji za varnost prometa kontinuirano izpostavljamo uničujoč vpliv, ki ga lahko ima uživanje alkohola v prometu. Skozi leta aktivnosti ugotavljamo, da napori družbe in agencije vendarle dajejo rezultate, saj delež alkoholiziranih povzročiteljev hudih ali smrtnih prometnih nesreč zadnja leta počasi le upada: s 15,9 % v letu 2023 se je znižal na 14,5 % v letošnjem letu, v letu 2020 je znašal 20,4 %. Še vedno pa ne moremo biti zadovoljni s podatkom, da se delež alkoholiziranih povzročiteljev vseh prometnih nesreč praktično ne spreminja: približno vsaka deseta prometna nesreča nastane kot posledica alkoholiziranosti povzročitelja. Izjemno nevarno je prepričanje, da smo zaradi manj popitega alkohola v prometu na varni strani. Že prvi popit kozarec alkoholne pijače vpliva na zaznavanje, zmožnost presoje in reakcijski čas voznika. Da ne bi vse življenje obžalovali enega samega trenutka nepremišljenosti, bodite odgovorni in se udeležbi v prometu pod vplivom alkohola odpovejte«

Kot ključne umeritve na AVP poudarjajo povečanje frekvence in intenzivnosti policijskih nadzorov, alkoholne ključavnice, izboljšanje ozaveščanja in izobraževanja, strožje kazni za vožnjo pod vplivom alkohola in drog, povečanje dostopnosti programov za zdravljenje odvisnosti ter zmanjšanje dostopnosti do alkoholnih pijač za mladoletne in tiste, ki že kažejo očitne znake opitosti. Za voznike, ki so vozili pod vplivom alkohola ali drog, AVP vse leto izvaja tudi rehabilitacijske programe: edukacijske in psihosocialne delavnice, ki se jih letno udeleži približno 6000 voznikov.

Ostale aktivnosti Agencije za varnost prometa in partnerskih NVO v tem obdobju

– V novembrskem delu akcije Varno brez alkohola bo sodelovalo 62 občinskih SPV, ki bodo na lokalni ravni ozaveščali in informirali glede problematike alkohola v prometu, AVP bo zagotovila približno 5.000 zloženk ter 700 plakatov.
– AVP bo v tem obdobju okrepljeno pozivala k odgovorni vožnji z objavami opozoril in preventivnih nasvetov na družbenih omrežjih in spletnih straneh.
– Delavnice za mlade Vozimo pametno bodo potekale 13. 11. na SŠ Domžale, 5. 12. na Kmetijski šoli Grm in 23. 12. v Biotehničnem centru Naklo. Zaradi nacionalne preventivne akcije bo poseben poudarek na problematiki alkohola s praktičnim preizkusom očal, ki ponazarjajo različne stopnje alkoholiziranosti.
– Projekt SOŽITJE za tretje življenjsko obdobje, z vključeno temo alkohol v prometu: 5. 11. Pivka, 19. 11. Ljubečna, 21. 11. Grad, 26. 11. Društvo vojnih invalidov Ljubljana, 3. 12. Sveti Jurij ob Ščavnici, 10. 12. Gorenja vas in Izola.
– AVP sofinancira dogodke Združenja FORTOX, ki s predavanjem Moški, ženska, alkohol in vožnja gostuje: 5. 11. Ljubečna, 6. 11. Murska Sobota, 7. 11. Lendava; ter Projekt MI GREMO PO SVOJE! (sofinancerja AVP in MOL), program za preprečevanje zasvojenosti, namenjen učencem zadnjega triletja osnovne šole, ki gostuje 7. 11. na OŠ Vodmat, 8. 11. na OŠ Toneta Čufarja in OŠ Koseze.
– Društvo Vita za pomoč po nezgodni poškodbi glave bo 8. 11. izvedlo dve predavanji na OŠ Sežana z naslovom Moja glava je zakon, v katerem opozorijo tudi na vpliv alkohola na delovanje možganov in posledično povečano tveganje pri udeleženosti v prometu.
– Zavod Varna pot bo 5. 11. izvedel delavnico na temo alkohola 5xSTOP je kul na OŠ Dravlje za učence zadnjega triletja, akcijo Čista nula, čista vest na dogodku Ljubljanska vinska pot v središču Ljubljane 9.11. ter objavil 2 ozaveščevalna videa z mladimi moderatorji na družbenih omrežjih. AVP sodeluje tudi na posvetih Heroji furajo v pižamah.

Več popitega alkohola = večje tveganje za nastanek nesreče = več prometnih nesreč z najhujšimi posledicami

Alkohol poslabšuje sposobnosti za varno sodelovanje v prometu, s posledicami, kot so: slabše zaznavanje, podaljševanje reakcijskega časa, slabša motorika in izvedba ustreznih ravnanj, slabša presoja in odločanje, precenjevanje sposobnosti in pripravljenost za več tveganja, kar poslabšajo še negativna čustva in agresivnost. Njegov vpliv na psihofizične sposobnosti posameznika je odvisen od količine popitega čistega alkohola, pri tem pa ni pomembno, ali gre za pitje vina, piva ali žgane pijače. Ista količina čistega alkohola (10 gramov) je namreč v 1 dcl vina, 2,5 dcl piva ali 0,3 dcl žgane pijače. Na vozniške sposobnosti in slog vožnje ter s tem na tveganje za nastanek prometne nezgode in tudi težo poškodbe vplivajo že majhne količine alkohola. To je lahko že pri količini alkohola v krvi (oz. izdihanem zraku), ki je nižja od tiste, kot je trenutno dovoljena z zakonom. Alkohol pa je po pitju še dolgo prisoten v telesu pivca, saj zdrava jetra odrasle osebe za razgradnjo 10 gramov alkohola (popitega npr. z 1 dcl vina) potrebujejo eno do uri, za razgradnjo alkohola, popitega z 2 dcl vina, pa kar dve do štiri ure.

Nekaj priporočil za zmanjšanje posledic alkohola:
– Nikoli ne vozite pod vplivom alkohola niti se ne peljite z voznikom, ki je užival alkohol. Raje ga opozorite na tveganje.
– Če nameravate piti alkohol, poskrbite za varen prevoz domov (javni potniški promet, taksi …).
– Alkohola ne ponujajte mladoletnim osebam.
– Alkohola ne ponujate v šoli ali na delovnem mestu.
– Alkoholiziranosti ne moremo znižati s svežim zrakom, uživanjem hrane, žvečilkami, saj je odvisna od razgradnje alkohola v jetrih.

Flinebox je interaktivna naprava za samopostrežno testiranje prisotnosti alkohola v izdihanem zraku, zasnovana za zabavne in gostinske lokacije, kot so bari, restavracije in koncertne dvorane. Cilj naprave je povečati varnost v prometu tako, da uporabnikom omogoči anonimno testiranje alkohola, kar jim omogoča sprejemanje bolj odgovornih odločitev.

AVP ozavešča o nevarnostih vožnje pod vplivom alkohola z naslednjo videovsebino