Novo poročilo Evropskega sveta za varnost prometa (ETSC) kaže, da je polovica smrtnih žrtev na cestah v EU posledica prometnih nesreč na regionalnih in lokalnih cestah

Nova pravila EU bodo zahtevala znatne naložbe v varnost v cestnem prometu na nacionalnih cestnih omrežjih

Analiza kaže, da imajo najvarnejše države na podeželskih cestah običajno nižje omejitve hitrosti

(Bruselj, Ljubljana, 28. marec 2024) Glede na ugotovitve novega poročila, ki ga je danes objavil Evropski svet za varnost v prometu (ETSC), bodo morale nacionalne vlade znatno vlagati v izboljšanje varnosti regionalnih in lokalnih cest, da bi dosegle skupni cilj EU za prepolovitev števila smrtnih žrtev na cestah do leta 2030. Poročilo kaže, da je leta 2022 na podeželskih cestah v EU umrlo približno 10.000 ljudi – kar predstavlja približno polovico vseh smrtnih žrtev na cestah.

Podeželske ceste so v primerjavi z drugimi vrstami cest lahko nevarnejše. Pogosto nimajo stranskih varovalnih ograj ter omogočajo velike razlike v hitrosti in teži med vozili, ki jih uporabljajo, od tovornjakov do ranljivih udeležencev, kot so kolesarji, na njih so pogosti tudi pešci. Prometne nesreče s samoudeležbo, kjer denimo utrujeni voznik napačno oceni zavoj in zapelje s ceste, so pogoste. Prav tako so pogosta čelna trčenja z usodnimi posledicami.

Poročilo poudarja obseg izziva, s katerim se bodo države članice EU soočile v prihodnjih letih, potem ko je bil obseg pravil EU o upravljanju varnosti cestne infrastrukture (RISM) razširjen na veliko večji delež državnih cestnih omrežij kot prej. Medtem ko se varnostna pravila EU že več let uporabljajo na glavnih cestah, avtocestah in hitrih cestah, ki tvorijo vseevropsko omrežje EU (TEN), nova pravila, sprejeta leta 2019, razširjajo pokritost na državne „primarne“ ceste in vse ceste, ki so bile financirane iz sredstev EU.

Med priporočili za večjo varnost podeželskih cest poročilo navaja postavitev stranskih varovalnih ograj in sredinskih ovir, odstranitev obcestnih ovir ter izgradnjo ločenih poti za kolesarje in pločnikov za pešce. Čeprav se tematika pogosto obravnava kot vprašanje varnosti cestnega prometa v mestih, pa se približno polovica smrti kolesarjev zgodi na podeželskih cestah. E-kolesa še povečujejo obseg kolesarjenja na podeželju, pogosto med starejšimi kolesarji v prostem času – dejavnik, ki bi ga morale lokalne in državne oblasti upoštevati pri načrtovanju naložb.

Poročilo vsebuje številne izvrstne primere, s katerimi rešujejo življenja na cestah po vsej Evropi: Francija, Španija in belgijska regija Flandrija so znižale omejitve hitrosti na celotnem omrežju podeželskih cest; Švedska je veliko vložila v ceste “2+1”, ki uvajajo sredinsko ločevalno; na Škotskem so poskusi s posebnimi cestnimi oznakami za motoriste, ki jih vodijo skozi ostre zavoje, dosegli osupljive rezultate; v Zahodnopomorjanski regiji na Poljskem so v petih letih zgradili 800 km visokokakovostnih podeželskih kolesarskih poti.

Hitrost ostaja glavni dejavnik tveganja, saj veliko število voznikov še vedno vozi nad dovoljenimi omejitvami, kljub razpoložljivosti in dokazani zanesljivosti avtomatizirane tehnologije nadzora, kot so kamere za merjenje hitrosti in varnostne razdalje. Avtorji ugotavljajo, da imajo najvarnejše države od preučevanih običajno nižje omejitve hitrosti na podeželskih cestah, in sicer 70 ali 80 km/h.

ETSC želi, da bi se obvezni avtomatizirani sistem za klic v sili e-klic (eCall), ki je potreben za vse nove avtomobile, razširil še na druge vrste vozil – predvsem na motorna kolesa. Na podeželskih območjih bi lahko onesposobljenemu vozniku ali kolesarju, ki ne more poklicati pomoči, sistem e-klic rešil življenje, saj službam za nujno pomoč pošlje informacije o lokaciji dogodka.

Jenny Carson, soavtorica novega poročila, je ob izidu dejala:

»Podeželske ceste lahko postanejo varnejše s posegi, ki niso nujno dragi. Revizije varnosti v cestnem prometu, analiza in kasnejša obravnava območij z visokim tveganjem, postavitev in uveljavljanje ustreznih omejitev hitrosti, ustvarjanje ločenih poti za kolesarje in pešce, odstranjevanje ovir ob cestišču; to je le nekaj primerov, kaj je mogoče narediti. Prometni varnosti v mestih se daje ključen pomen, ob tem pa oblikovalci politik ne smejo pozabiti na podeželske ceste, kjer je zabeležena polovica vseh smrtnih žrtev cestnega prometa.«

Celotno poročilo v angleškem jeziku:

www.etsc.eu/pinflash46

Vse nadaljnje informacije so dosegljive na naslednjih kontaktih:

Dudley Curtis, dc@etsc.eu, +32 485 379945