(Bled, 13. november 2019) Na Bledu je danes potekal peti posvet Uresničevanje ciljev trajnostne mobilnosti v vzgoji in izobraževanju, ki se ga je aktivno, z uvodnim nagovorom in panelno razpravo udeležila Vesna Marinko, v. d. direktorice Agencije za varnost prometa. Udeleženci iz vse Slovenije, tako vzgojiteljice in vzgojitelji iz vrtcev kot tudi učiteljice in učitelji iz šol, so prisluhnili aktualnim temam trajnostne mobilnosti v vzgoji in izobraževanju. Uvodoma so nagovore podali dr. Vinko Logaj, direktor Zavoda RS za šolstvo, Anton Baloh v. d. generalnega direktorja Direktorata a predšolsko vzgojo in osnovno šolstvo na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šolstvo ter Vesna Marinko, v. d. direktorice Agencije za varnost prometa.

Dr. Vinko Logaj, direktor Zavoda RS za šolstvo, je izpostavil, da peti posvet že kaže na tradicijo, ki jo Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šolstvo ter Zavod Republike Slovenije za šolstvo z drugimi deležniki prometne varnosti soustvarjajo z rednim letnim organiziranjem posveta. Področje trajnostne mobilnosti je tesno prepleteno s področjem okoljsko sprejemljive in socialno pravične družbe. Gre tudi za nastavke vseživljenjskega procesa učenja, ki je v Sloveniji v veljavi od 2007, je dejal dr. Logaj: »Dejavnosti potekajo od vrtca dalje, pa vse do tretjega življenjskega obdobja. Težo dajemo izobraževanju, vzgoji in poučevanju, vsem trem področjem skupaj, povezano. Želimo vplivati na dvig rezultatov učenja, kar bo imelo dolgoročne posledice za kakovostno življenje posameznika.«

Anton Baloh v. d. generalnega direktorja Direktorata za predšolsko vzgojo in osnovno šolstvo na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šolstvo, je dejal, da je vsak dan na sto tisoče ljudi na cestah: »Želimo si, da pridejo varno do vrtcev, šol, izobraževalnih centrov, zato nam mora biti mar, kako bomo živeli v naslednjih desetletjih. Vzpostavljanje varne mobilnosti mora biti osnovno vodilo vsake institucije. Opolnomočenje otroka za nov, sodoben način življenja je stvarnost. Danes kolesarijo otroci že pri štirih letih tako, kot je naša generacija pri sedmih, pred tem vozijo poganjalec, skiro na tri kolesa, nato skiro na dve kolesi, zanje je kolo že tretja faza mobilnosti. Že ko začno z vožnjo poganjalca, stopijo v svet spoznavanja prometnih pravil, to je ključno za kasnejšo varno udeležbo v prometu.«

Vesna Marinko, v. d. direktorice Agencije za varnost prometa je v uvodnem nagovoru izpostavila, da je varnost naših otrok, ki sodijo med najbolj ranljive udeležence v prometu, eno prioritetnih področij prometne varnosti, kar je dobro prepoznano tudi v strateškem državnem dokumentu, v Nacionalnem programu varnosti cestnega prometa do 2022. Cilji, aktivnosti in ukrepi, ki smo jih postavili, so jasno opredeljeni skozi celotno izobraževalno vertikalo, vse od predšolskega obdobja, preko osnovnih in srednjih šol, pa tudi v kasnejših življenjskih obdobjih. Učenje naših najmlajših o prometni vzgoji je odlična popotnica v svet njihove kasnejše samostojnosti, saj je pomembno vseživljenjsko učenje. Ravnanje otrok usmerjajo predvsem njihova radovednost, čustva in dogajanje okoli njih, manj pa razum, zato morajo biti drugi udeleženci v prometu nanje še bolj pozorni. Pomembno vlogo nosi Agencija za varnost prometa s svojim bogatim znanjem, strokovnjaki in izkušnjami, seveda pa tudi s finančno podporo in sofinanciranjem programov in projektov, ki se izvajajo v vrtcih, osnovnih in srednjih šolah.

Kako zagotoviti trajnostno mobilnost, da jo bodo otroci in mladostniki živeli kot vrednoto in ob tem znali kritično presojati okoljsko vzdržne elemente, so se spraševali na panelni diskusiji s kar devetimi govorci, med katerimi sta bila tudi dva dijaka Šolskega centra Nova Gorica. Predstavila sta konkretne projekte in opažanja, ki jih imajo dijaki do prometa z vidika trajnostne mobilnosti. Vesna Marinko je izpostavila, da zanimanje za projekte in akcije Agencije za varnost prometa iz leta v leto narašča: »Letos je tako v projektu Pasavček vključenih preko 22.000 otrok, prejeli smo rekordno število prijav. Današnje ceste so soočene z vse gostejšim prometom, ob tem pa je na cesti vse več e-skirojev, novih oblik mobilnosti. Spreminja se vedenje udeležencev v prometu, dejstvo pa ostaja, da brez medsebojnega zaupanja in odgovornosti v prometu ne moremo sodelovati. V 90 % je za nastanek prometne nesreče še vedno kriva človeška napaka. Otroci zato potrebujejo posebno skrb in spremstvo. V povprečju sta letno v prometnih nesrečah umrla dva otroka, v lanskem letu smo bili brez smrtne žrtve, letos žal spet tragično preminil en otrok in dva mladostnika, kar nas je globoko pretreslo. Agencija si prizadeva, da poleg vseh vsebin in gradiv, ki jih nudi, vrtci in šole izvedejo vsaj en prometni dan letno, z vsebinami prometne varnosti pa želimo prodreti v vse izobraževalne institucije.«

Nada Pignar, ravnateljica OŠ Ivanjkovci, je poudarila, da je to edina šola v Sloveniji, kjer vsi otroci in zaposleni teden dni ali več vsak dan hodijo v šolo in domov peš, projekt pa poteka že osmo leto: »Peš v šolo, gibanje, trajnostna mobilnost, so nujni elementi, ki jih moramo gojiti skupaj z otroci, pri tem pa biti vselej vzgled,« je dejala. Sogovorniki so podali vrsto konkretnih predlogov in rešitev za uvajanje majhnih, a pomembnih sprememb na področju trajnostne mobilnosti v vzgoji in izobraževanju.