23. 03. 2015
Javna agencija RS za varnost prometa opozarja, da pobuda za zakonsko spremembo, ki bi znova dovolila ponudbo in prodajo alkoholnih pijač na športnih prireditvah, o kateri naj bi v naslednjih dneh razpravljali slovenski poslanci, lahko pomeni tudi možnost tveganja za slabšo prometno varnost.

V zadnjem desetletju smo na področju varnosti cestnega prometa v Sloveniji dosegli velik napredek. Število smrtnih žrtev in hudo poškodovanih v prometnih nesrečah se je namreč prepolovilo. Ta uspeh je posledica dejavnosti različnih organov in organizacij, ki poskušajo odpraviti najpogostejše vzroke prometnih nesreč, kot so vožnja pod vplivom alkohola, neprilagojena hitrost, neuporaba varnostnega pasu in podobno. Alkohol je v družbi prisoten in pogost zaradi njegovih učinkov in zaradi socialnih pomenov, ki mu jih pripisujemo.  Vendar prinaša poleg prometnih nesreč tudi druge družbene posledice (nasilje, pogoste nesreče in poškodbe, bolezni), zato je javno-zdravstven problem.

Eden od ključnih problemov, ki je povezan z uporabo alkohola, prepovedanih drog in drugih psihoaktivnih snovi je število prometnih nesreč. Po podatkih iz analize stanja na tem področju so ključne ugotovitve naslednje:

– približno vsaka deseta prometna nesreča nastane kot posledica uporabe alkohola, pri prometnih nesrečah s smrtnim izidom pa je vsaka tretja;

– alkohol vsako leto samo v Evropi povzroči 17.000 mrtvih v prometnih nesrečah;

– posebej izpostavljeni tveganju za povzročitev prometne nesreče pod vplivom alkohola so osebe v starosti od 24 do 34;

– polovica udeležencev, ki vozijo pod vplivom alkohola, je starih od 18 do 44 let, pri tem pa je velika večina moških

– vsako leto je približno 6.000 oseb v rehabilitacijske programe zaradi vožnje pod vplivo alkohola.

Alkohol vpliva na vedenje in ravnanje udeležencev v prometu že pri manjših količinah, kar se kaže tudi podatkih v prometnih nesrečah v povezavi z alkoholiziranostjo. Delež alkoholiziranih predstavlja približno 10 %. Posledice prometnih nesreč, zaradi alkohola se v zadnjih letih zmanjšujejo, kar je posledica tudi strožje zakonodaje na tem področju.

Največ prometnih nesreč pod vplivom alkohola se zgodi na cestah v naseljih in v njihovi bližini (regionalne in lokalne povezave) in ob koncih tedna: ob petkih in sobotah, in sicer v poznih nočnih in zgodnjih jutranjih urah. Gledano po obdobjih preko leta pa so najbolj problematični poletni meseci ter obdobje martinovanja in prednovoletni čas.

Ob sprostitvi alkoholnih pijač v okviru športnih prireditev bi lahko pričakovali tudi povečano uživanje alkoholnih pijač v prostem času, ob vikendih in večernih urah ter s tem posledično večjo možnost in tveganje za slabšo prometno varnost. Hkrati pa nas žalosti razprava v javnosti v smislu, da je prodaja alkohola “biznis” in kdo je bolj upravičen do tega zaslužka (okoliški lokali, športni klubi ali bencinski servisi). Menimo, da bi razprava morala biti usmerjena v cilju prodati in užiti čim manj alkohola.